Kapitalski trgi v oktobru 2026

Kapitalski trgi so se oktobra zamajali zaradi skrbi glede prihodnje dobičkonosnosti tehnoloških podjetij. Vlagatelji so se namreč spraševali, ali se bodo tehnološkim velikanom velika vlaganja v umetno inteligenco obrestovala. Trgi v razvoju, merjeni z indeksom MSCI Emerging markets (-6,51 %), so oktobra močno padli, medtem ko je donosnost razvitih trgov, merjenih z indeksom MSCI World (+0,89 %), zrastla. Ameriški delniški trg je v lokalni valuti beležil izgubo (-0,87 %), vendar je močna rast dolarja proti evru (+1,61 %) pozitivno vplivala na donosnost indeksa S&P 500 za evrske vlagatelje (+0,79 %).  Evropski delniški trg , merjen z indeksom Stoxx Europe 600, je mesec zaključil pozitivno (+1,96 %), slovenski delniški trg pa je preko indeksa SBITOP mesec zaključil v rdečem (-3,58 %). Tudi plemenitim kovinam oktober ni prizanesel, saj je zlato padlo za 5,28 odstotka, srebro pa za 17,11 odstotka. Pozitivno pa je zaključil Bitcoin, ki je v oktobru beležil 8,73 odstotno rast.

Ameriški trg je v oktobru utrpel rahel padec v lokalni valuti, predvsem zaradi velikega upada vrednosti tehnološkega sektorja. Delniški indeks Nasdaq 100, ki v večini zajema informacijski sektor, je v oktobru padel za kar 5,09 odstotka. Vlagatelje je namreč vse bolj skrbela višina kapitalskih izdatkov za razvoj infrastrukture umetne inteligence in negotovost glede njihove prihodnje donosnosti. Pri razvoju te infrastrukture pa ima veliko vlogo sektor polprevodnikov, ki je preko indeksa Philadelphia Semiconductor (SOX) beležil 13,91 odstotno izgubo. Znotraj sektorja polprevodnikov pa je izstopala delnica Intel Corp (-44,39 %), ki je samo v enem dnevu zaradi slabih rezultatov podjetja v lokalni valuti padla za več kot 28 odstotkov.

Evropski delniški trg pa je v oktobru beležil pozitivne donose predvsem zaradi vsesplošnih dobrih poslovnih rezultatov podjetji in presenetljive gospodarske aktivnosti. BDP  v evroobmočju je namreč v tretjem četrtletju zrasel za 0,4 odstotka, kar je preseglo pričakovanja analitikov. Nad pričakovanji se je znašel tudi indeks nabavnih managerjev predelovalne dejavnosti, ki je v oktobru dosegel vrednost 52,7, kar naznanjuje nadaljnjo rast gospodarstva v evroobmočju. Največjo rast je beležil zdravstveni sektor, ki je v oktobru preko indeksa MSCI Europe Health Care zrasel za  14,11 odstotka. Znotraj tega sektorja je posebej izstopalo dansko biotehnološko podjetje Genmab (+67,01 %), katerega delnica je močno poskočila po objavi spodbudnih rezultatov kliničnih raziskav zdravil za zdravljenje raka.

Azijsko-pacifiški delniški trgi so oktober zaključili pretežno v rdečem. Največji padec je beležil južnokorejski KOSPI (−13,41 %), sledili pa so mu tajvanski TWSE (−6,29 %), kitajski CSI 300 (−6,08 %), in japonski NIKKEI 225 (−3,71 %). Pozitivno donosnost je med izbranimi indeksi dosegel le avstralski S&P/ASX 200 (+4,26 %). Glavni razlog za negativno donosnost azijskih trgov je bil obrat sentimenta v sektorju polprevodnikov in umetne inteligence, ki je bil v preteklih mesecih eden najpomembnejših dejavnikov rasti. V tem mesecu sta izstopali južnokorejski tehnološki družbi SK Hynix (−17,51 %) in Samsung Electronics (−13,43 %),  kar je močno prispevalo k padcu indeksa KOSPI. Čeprav sta delnici južnokorejskih tehnoloških velikanov oktobra močno padli, sta od začetka leta še vedno beležili izjemno rast. Delnica družbe SK Hynix je do konca oktobra pridobila 202,71 odstotka, delnica družbe Samsung Electronics pa 153,59 odstotka.

ZDA so septembra beležile povišanje splošne inflacije na 3,7 %, predvsem zaradi rasti cen energentov, jedrna inflacija pa se je dvignila na 2,6 %. Kljub vztrajajočim inflacijskim pritiskom je ameriška centralna banka Fed oktobra ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno na ravni 3,75 –

4,00 %. Povečano povpraševanje po varnih naložbah je zaradi razprodaje delnic prispevalo k znižanju zahtevanih donosnosti 2-letnih (4,59 %), 10-letnih (4,93 %) in 30-letnih (5,31 %) ameriških državnih obveznic, ki so se odmaknile od septembrskih vrhov.

Povečano povpraševanje po varnih naložbah zaradi razprodaje delnic je prispevalo k znižanju zahtevanih donosnosti 2-letnih (4,59 %), 10-letnih (4,93 %) in 30-letnih (5,31 %) ameriških državnih obveznic. Inflacija v evroobmočju se je septembra zvišala na 3,8 %, jedrna inflacija pa je znašala 2,5 %. Kljub višji inflaciji je ECB na oktobrskem zasedanju ohranila depozitno obrestno mero na ravni 2,50 %. Podobno kot v ZDA so se zaradi večjega povpraševanja po varnejših naložbah znižale tudi zahtevane donosnosti 2-letnih (3,04 %), 10-letnih (3,32 %) in 30-letnih (3,68 %) nemških državnih obveznic.