Komentar dogajanja na finančnih trgih v marcu 2020

V preteklem mesecu smo bili priča povečani nihajnosti na delniških trgih, saj je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) virus Covid-19 razglasila za pandemijo, ZDA pa so z namenom zajezitve širjenja bolezni onkraj Atlantika za mesec dni zaprle letalski promet iz Evrope. Po drugi strani pa še nikoli do sedaj ni bilo tako odločnega in usklajenega odziva s strani denarne in fiskalne politike v različnih državah sveta.

Ameriška centralna banka (Fed) je na izrednem zasedanju, prvem po letu 2008, znižala ključno obrestno mero za 0,5% točke na raven med 1,0% in 1,25%. Ta poteza je vlagatelje prestrašila, saj je nakazala na večjo verjetnost, da ameriško gospodarstvo zaide v recesijo zaradi posledic virusa. Fed je zato še isti mesec dodatno zrahljal denarno politiko in obrestno mero znižal za dodatnih 100 bazičnih točk v območje med 0,0% in 0,25 % ter najavil program pomoči v obliki odkupov obveznic v višini 700 milijard USD. Do pravega preobrata na ameriški borzi pa je prišlo z dogovorom v predstavniškem domu ZDA o fiskalni spodbudi namenjeni tamkajšnjemu gospodarstvu, saj je Donald Trump na podlagi tega lahko odobril sprostitev največjega svežnja pomoči v zgodovini ZDA v vrednosti 2.200 milijard dolarjev.

Na stari celini je ECB za blažitev posledic pandemije vpeljala dodatne spodbujevalne ukrepe, med katerimi lahko izpostavimo izreden program nakupa vrednostnih papirjev, in sicer v skupnem obsegu 750 milijard EUR do konca leta 2020. Angleška centralna banka pa se je odločila znižati ključno obrestno mero za 0,5 % točke na 0,25 %. Izostali niso niti fiskalni ukrepi držav članic Evropske unije s predlogom odstopa od Pakta za stabilnost in rast. To bo državam članicam omogočilo sprejetje ukrepov za učinkovito obvladovanje krize, pri čemer bodo lahko odstopale od običajnih proračunskih zahtev v okviru evropskega fiskalnega okvira. Nemška vlada je tudi že pripravlja dodatnih 150 milijard evrov kot del širšega finančnega paketa.

Po neuspešnem dogovoru držav skupine OPEC+, Savdska Arabija in Rusija nadaljujeta s črpanjem nafte s polno zmogljivostjo, kar je ceno za sodček v marcu potisnilo pod 20 USD. Tako na naftnem trgu vladajo razmere, ko presežna ponudba ob nizkem povpraševanju, kot posledica vpliva virusa Covid-19, ceno nafte znižuje v območje iz leta 2002. To dogajanje vpliva tudi na tečaje delnic naftnih družb, ki so v času trenutne krize zabeležili izrazite padce.

Negotovost na kapitalskih trgih, povezana s pandemijo virusa Covid-19 pa se je pretekli mesec poznala tudi na večjem padcu cen bolj tveganih obveznic. Izpostavimo lahko Italijo, žarišče koronavirusa v Evropi, kateri je pred uveljavitvijo navedenih ukrepov, zahtevana donosnost na 10-letne državne obveznice skokovito porasla in dosegla 2,3% medtem ko je še v februarju ta znašala le 0,15%.

Borzni vlagatelji so omenjene ukrepe, namenjene blaženju posledic virusa Covid-19 na gospodarsko rast, sprejeli z velikim odobravanjem. Borzni indeks Dow Jones Industrial Average je marca tako zabeležil najvišjo dnevno rast po letu 1933. Omenjeni indeks je po 21% rasti od doseženega lokalnega dna v prejšnjem mesecu tehnično celo izšel iz medvedjega trenda. Čeprav ne moremo trditi, da je bilo dno v tej krizi s tem tudi že doseženo, pa nas je kapitalski trg ponovno podučil, kako visoka je cena paničnega ravnanja v času borznih pretresov. Kot že večkrat v zgodovini videno, ravno po največjih borznih padcih pogosto pride tudi do največje rasti, zato je smotrno slediti našim prej zastavljenim varčevalnim ciljem. V dnevno spreminjajočih se razmerah je namreč ključno ohraniti zavedanje, da če vlagamo in varčujemo na dolgi rok, čas dela za nas.