Kapitalski trgi v juliju 2026

V juliju je bila večina delniških trgov obarvana v rdeče. Konec kratkega premirja med ZDA in Iranom ter zaskrbljenost vlagateljev nad visokimi vložki tehnoloških podjetij v umetno inteligenco (UI) sta privedla do upada delniških indeksov. Svetovni razviti trgi, merjeni z indeksom MSCI World (-0,39 %), so v tem mesecu upadli manj od trgov v razvoju, merjenih z indeksom MSCI Emerging Markets (-3,94 %). Nižji padec indeksa MSCI World je blažil pozitiven donos evropskega indeksa Stoxx Europe 600 (+1,25 %), po drugi strani pa je donosnost svetovnega indeksa navzdol povlekla tudi donosnost ameriškega S&P 500 (-0,96 %). Slab mesec sta beležila tudi zlato (-0,49 %) ter srebro (-3,48 %), medtem ko si je Bitcoin po močnem padcu v juniju delno opomogel (+6,25 %).

Ameriški delniški trg je v juliju padel kljub močnim kvartalnim rezultatom podjetij. Med 61 % podjetji znotraj indeksa S&P 500, ki so že objavila kvartalne podatke, je kar 86 % družb preseglo pričakovanja glede dobička na delnico, 77 % pa pričakovanja glede prihodkov. Vlagatelji pa bolj kot preseganje napovedi dobička iščejo zagotovilo, da bodo nadaljnja povečanja kapitalskih izdatkov za umetno inteligenco ustvarila ustrezno donosnost naložb. Hkrati je k povečani negotovosti prispevala ponovna zaostritev napetosti med Iranom in ZDA. Ponovno zaprtje Hormuške ožine je med vlagatelje spet vlilo skrb glede dodatnih inflacijskih pritiskov ter posledično manj ugodne monetarne politike ameriške centralne banke. Te skrbi so se materializirale tudi na donosnosti indeksa polprevodnikov SOX, ki je v juliju padel za kar 21,29 %, medtem ko je energetski sektor v enakem obdobju pridobil 11,53 %.

Evropa je v juliju zabeležila pozitiven mesec predvsem zaradi rotacije vlagateljev iz tehnološkega sektorja, ki je bil tokrat na udaru po celem svetu. Največjo donosnost je dosegel energetski sektor (+9,25 %), sledile so bančne delnice (+6,43 %) in sektor osnovnih dobrin (+5,23 %). Makroekonomska slika se je v juliju še nekoliko izboljšala, saj je sestavljeni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) narasel na vrednost 52, kar kaže na izboljšanje sentimenta. Hkrati se je izboljšal kazalnik zaupanja potrošnikov v evrskem območju, ki se je v juliju zvišal za 1,7 točke.

Azijski trgi so v juliju upadli zaradi podobnih razlogov kot ameriški. Močna izpostavljenost  tehnološkemu sektorju in visoka odvisnost industrije od uvoza energentov skozi Hormuško ožino sta negativno vplivali na delniški indeks MSCI AC Asia Pacific, ki je v juliju upadel za 2,22 %. Največji udarec je utrpel južnokorejski KOSPI (-16,97 %), saj je tamkajšnji sektor elektronike upadel za več kot 23 %. Slabe donose so beležili tudi tajvanski TWSE (-8,08 %), kitajski CSI 300 (-7,76 %) ter japonski Nikkei 225 (-7,08 %).

V ZDA so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, saj se je inflacija v juniju gibala okoli 3,5 %, jedrna inflacija pa okoli 2,6 %. Kljub znižanju inflacije pa je ta še vedno bistveno višja od 2-odstotne ciljne stopnje. Povišana stopnja inflacije je privedla do tega, da so trgi vračunali več kot 71-odstotno verjetnost, da bo Fed na naslednjem srečanju zvišal ključno obrestno mero. Posledično se je konec julija zvišala donosnost 2-letne (4,29 %) in 10-letne (4,73 %) ameriške obveznice. V evroobmočju pa je inflacija v juliju za malenkost narasla, in sicer na 2,9 %, jedrna inflacija pa na 2,5 %. Donosnost 2-letne (2,82 %) in 10-letne (3,21 %) nemške obveznice se je posledično prav tako zvišala.