Kapitalski trgi v juniju 2026

Delniški trgi so junija nadaljevali pozitivni niz predvsem po zaslugi pozitivnega dialoga med Iranom in ZDA. Razviti svetovni trgi, merjeni z indeksom MSCI World (+1,53 %) so tokrat prehiteli trge v razvoju, merjene z indeksom MSCI Emerging Markets (+0,82 %). Novica o memorandumu med ZDA in Iranom ter pričakovanem odprtju Hormuške ožine je imela največji vpliv na evropski indeks Stoxx 600 (+2,64 %), medtem ko je ameriški S&P 500 (+1,29 %) beležil nekoliko nižji donos. Domači trg junija sicer ni izstopal, vendar je prek indeksa SBITOP vseeno dosegel soliden donos (+1,32 %).

Plemenite kovine in kriptovalute so junija razočarale. Zlato je padlo za več kot 9 %, srebro pa za več kot 19 %, kar gre pripisati predvsem krepitvi ameriškega dolarja in umiku pričakovanj o hitrejšem zniževanju obrestnih mer zaradi povišane inflacije. Podoben razlog stoji za slabim mesecem bitcoina, ki je junija padel za več kot 18 %.

Ameriški trgi so se v juniju izkazali za precej nihajoče. Memorandum o soglasju med ZDA in Iranom je sredi meseca sprožil močan upad cene nafte na terminskem trgu, kjer je v manj kot enem tednu cena upadla za več kot 15 %. Pričakovani nižji strošek energije je posledično privedel do močne rasti industrijskega sektorja, ki je v juniju zrasel za 9,61 %. Močno nihanje je bilo opaženo tudi na področju umetne inteligence, kjer je Philadelphia Semiconductor Index (SOX) v juniju kar devetkrat beležil dnevni premik večji od 5 %.

Dogajanje na kapitalskih trgih je popestrila tudi prva javna ponudba delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki mu je uspelo zbrati rekordnih 86 milijard ameriških dolarjev. SpaceX je tako močno presegel sedaj drugi največji IPO v zgodovini, ko je leta 2019 podjetje Saudi Aramco zbralo 25,6 milijarde ameriških dolarjev.

Evropski delniški trg je po delnem razpletu med Iranom in ZDA beležil solidno rast. Največjo donosnost je beležil sektor turizma (+7,61 %), sledila pa sta zavarovalniški (+6,48 %) in bančni sektor (+6,45 %).  Pozitivno razpoloženje na trgih pa je bilo podprto z nekoliko ugodnejšo makroekonomsko sliko. Sestavljen indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je junija namreč narasel na  vrednost 50 in kaže na izboljšanje sentimenta, kazalnik gospodarske klime (angl. Economic Sentiment Indicator) pa se je v evroobmočju povišal na vrednost 95,1.

Azijski trgi so kljub mešanim donosom na skupni ravni dosegli pozitivno rast (+1,12 %) merjeno z delniškim indeksom MSCI AC Asia Pacific. Največjo rast je dosegel japonski NIKKEI 225 (+5,80 %), katerega rast je slonela na plečih sektorja proizvodnje polprevodnikov. Vlagatelji so namreč iskali posredno izpostavljenost v naložbenem ciklu umetne inteligence, se pravi podjetja, ki omogočajo širitev proizvodnje čipov za UI. Japonski trg tu ponuja širšo izpostavljenost celotni dobavni verigi, kar je privedlo do močne rasti. Sektor polprevodnikov na Japonskem je preko delniškega indeksa Next Funds Nikkei Semiconductor Stock Index dosegel kar 25,77 % rast. Poleg japonskega trga sta solidno rast dosegla tudi kitajski CSI 300 (+4,31 %) ter tajvanski TWSE (+4,23 %), medtem ko sta negativno donosnost beležila korejski KOSPI (-0,67 %) ter avstralski S&P/ASX 200 (-1,01 %).

V ZDA so se inflacijski pritiski še stopnjevali, saj se je inflacija maja gibala okoli 4,2 %, jedrna inflacija pa okoli 2,9 %. Ti pritiski so v trge vračunali pričakovanje vsaj enega dodatnega dviga obrestne mere do konca leta 2026. Vpliv povišane ravni stopnje inflacije in predvideno povišanje obrestne mere sta privedla do zvišanja 2-letne (4,17 %) in 10-letne (4,47 %) ameriške državne obveznice.

V evroobmočju je bila slika drugačna, saj je nižja cena nafte po pričakovanem odprtju Hormuške ožine zmanjšala pritisk na energetsko komponento inflacije. Ta se je junija ustalila pri 3,2 %, jedrna inflacija pa pri 2,9 %. Zaradi tega so upadla tudi pričakovanja o višanju obrestnih mer s strani ECB, kjer se je na začetku meseca pričakovalo dvakratno zvišanje, do konca meseca pa so se pričakovanja umirila na le eno povišanje. Donosnost 2-letne nemške obveznice (2,53 %) je posledično ostala nespremenjena, medtem ko je donosnost 10-letne nemške obveznice (2,86 %) rahlo upadla.