Za nami je četrtletje rasti na kapitalskih trgih. Zaradi stotine milijard vrednih spodbujevalnih politik, ki jih gospodarstvom za blaženje posledic pandemije dovajajo centralne banke in vlade se zdi, kot da vlagatelji vidijo le še pot navzgor.
Osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 je tako od najnižje točke v mesecu marcu do konca junija v dolarjih porastel za skoraj 40 odstotkov (dobrih 33 odstotkov v EUR), hkrati pa Wall Street četrtletne rasti v višini skoraj 20 odstotkov (v USD) ne pomni že vse od leta 1998. K rasti indeksa so prispevale predvsem tehnološke delnice, zajete v priljubljeni kratici FAANG- Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Google. S pandemijo se je okrepila odvisnost od socialnih omrežij in tehnologije, kar je poleg potenciala rasti, ki ga v negotovih časih iščejo investitorji, prispevalo k povečanju priljubljenosti tehnoloških delnic.
Optimizem so nedavno podkrepili makroekonomski podatki, saj je gospodarstvo ZDA že drugi mesec zapored z nepričakovano visokim ritmom ustvarjalo nova delovna mesta, zaradi česar je brezposelnost zdrsnila na 11,1 odstotka. Ameriški trg dela se kot kaže po zaprtju gospodarstva zaradi pandemije in več kot 22 milijonih izbrisanih delovnih mestih počasi postavlja na noge. Tudi v Evropi gospodarski podatki niso tako slabi, saj se gospodarstva po treh mesecih padcev počasi pobirajo predvsem po zaslugi povečevanja novih naročil. Junijski kompozitni indeks nabavnih menedžerjev evroobmočja je presenetljivo poskočil in je le še točko in pol oddaljen od meje 50 točk, ki je ločnica med rastjo in krčenjem gospodarstva.
Razviti borzni trgi so zaradi zapisanega mesec upravičeno zaključili v zelenem pri 1,37 odstotka (merjeno z MSCI ACWI v EUR). Po donosnosti so tokrat prednjačile evropske borze in tako nekoliko zmanjšale razkorak v donosnosti, ki v polletju še vedno znaša kar 8,5 odstotne točke (v EUR). Zaradi ustreznega in usklajenega odziva EU na posledice pandemije se utegne s selitvijo premoženja iz (pre)dragih ameriških delnic omenjeni razkorak v donosnosti v prihodnje še dodatno zmanjšati.
Za konec omenimo škandal ponudnika plačilnih storitev Wirecard, ki je presenetil tekom meseca. Podjetje je zaradi manjkajočih 1,9 milijarde EUR v izkazih ter številnih nepojasnjenih računovodskih pomanjkljivostih postalo prvi predstavnik elitnega nemškega delniškega indeksa DAX, ki je razglasilo stečaj. Poleg izgub, ki so jih utrpeli vlagatelji, dogodek meče slabo luč tako na fintech-podjetja, kot tudi na revizorja in predvsem nemškega regulatorja BaFin, ki je dopustil afero takšnih razsežnosti pri nekdaj elitnem podjetju.
| Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos (do 30. 6. 2020) |
|---|---|---|
| Evropa (STOXX Europe 600 ) | 3,60 % | -12,12 % |
| ZDA (S&P 500) | 0,67 % | -3,20 % |
| Svetovni razviti trgi (MSCI World) | 1,32 % | -5,89 % |
| Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 5,97 % | -9,90 % |
| Slovenija (SBITOP Index) | 1,90 % | -8,24 % |
| USD/EUR | 1,28 % | 0,12 % |
| * cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
||
| Donosnost državnih obveznic | 30. 06. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| 10 - letna slovenska državna obveznica | 0,35 % | 0,27 % |
| 10 - letna nemška državna obveznica | -0,45 % | -0,19 % |
| 10 - letna ameriška državna obveznica | 0,66 % | 1,92 % |
