Komentar dogajanja na finančnih trgih avgust 2017

Počitniški mesec avgust so na delniških trgih zaznamovala povišana geopolitična tveganja. Onkraj Atlantika je negotovost naraščala zaradi prihajajočih pogajanj o dvigu zakonsko določene zgornje meje zadolževanja v ZDA. Strah borznih vlagateljev pa je stopnjevalo rožljanje z jedrskim orožjem s strani Severne Koreje ter izstrelitev balistične rakete v tihi ocena čez Japonsko. Ti dogodki so v povsem zasenčili  dobre gospodarske podatke in poslovne rezultate družb, saj je svetovni delniški indeks mesec zaključil v negativnem območju (MSCI World Index; -0,45 %), japonski borzni indeks Nikkei  225 pa je izgubil 1,75 % vrednosti (v EUR).

Čez lužo se je pretekli mesec zaključila sezona objav poslovnih rezultatov ameriških družb za drugo  četrtletje, v katerem so podjetja z indeksa S&P 500 dosegla več kot 5% rast prihodkov in 10% rast dobička. Sicer se največje svetovno gospodarstvo nahaja v dobri kondiciji, kar potrjujejo tudi solidne makroekonomske objave. Navzgor revidiran podatek o rasti bruto domačega proizvoda je pokazal, da je gospodarstvo ZDA v drugem četrtletju glede na prejšnji kvartal zabeležilo tri odstotno rast BDP, prevedeno na letno raven, kar je največ v zadnjih dveh letih. Še naprej se namreč krepi ameriški potrošnik, močno rast pa so na četrtletni ravni zabeležile tudi investicije.

V Evropi so borzno dogajanje poleg severnokorejske jedrske grožnje pretresali tudi teroristični napadi v Barceloni. Slednje je več kot izničilo dobre gospodarske podatke saj je evropski borzni indeks zabeležil 0,79 % padec, ob vsesplošni povečani negotovosti pa je na vrednosti pridobivalo zlato (+3,5 %), v katerem so vlagatelji iskali varen pristan. V preteklem mesecu so opazno rastle tudi cene industrijskih kovin in surovin kar je vplivalo na dobro razpoloženje vlagateljev v surovinsko bogate države, zlasti Brazilije in Rusije.

Omenjena geopolitična negotovost je povzročila tudi selitev premoženja vlagateljev v bolj varne obvezniške naložbe in s tem zniževanje zahtevanih donosnosti (rast cen). Na pozitivno vzdušje so vplivala tudi pričakovanja vlagateljev o počasnejšem tempu dvigovanja obrestnih mer s strani centralnih bankirjev. Mario Draghi, predsednik ECB, je tako avgusta ponovno zagotovil, da bo denarna politika tudi po prenehanju programa odkupov obveznic ostala ohlapna. Med obveznicami v portfeljih pokojninskih skladov lahko v prejšnjem mesecu izpostavimo dvig cene slovenskih državnih obveznic (10 letna državna obveznica; +1,6%), ki je posledica nadaljevanja visoke rasti gospodarske aktivnosti. Ta je bila z medletno 5,2 odstotno rastjo BDP znova občutno višja od povprečja evrskega območja.