Po 40. letu se pri mnogih začnejo pojavljati spremembe, ki jih prej nismo opazili ali pa smo jih pripisovali utrujenosti, stresu ali hitremu tempu življenja. Nekateri občutijo več napetosti v telesu, drugi se soočajo z zmanjšano energijo, pogostejšimi bolečinami ali hormonskimi nihanji. Pogosto sploh ne vemo, kaj je njihov vzrok – še manj pa, kateri specialist nam lahko pri tem pomaga. Zato smo za vas skupaj s partnerjem iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje, kliniko NYD, pripravili serijo člankov o spremembah, ki jih prinaša to obdobje. Nagovarjamo torej tako ženske kot moške, saj se z izzivi pogosto srečujemo vsi, mnogi pa z iskanjem pomoči odlašamo predolgo.
V člankih bodo sodelovali strokovnjaki klinike NYD – od specialistov za hormonska vprašanja in prostato do ortopedov in fizioterapevtov. Odpirali bomo najpogostejše težave, ki pestijo ljudi po 40. letu, zlasti tiste, ki večino dneva presedijo. Svojo izkušnjo v člankih delim tudi sama, saj se s temi spremembami soočam iz prve roke. Ko se združijo stres, starševstvo najstnikov in hkrati skrb za starajoče se starše, se telesne spremembe pogosto še okrepijo. Ravno zato verjamem, da je o teh temah pomembno govoriti odkrito, strokovno in pravočasno. Zdi se mi pomembno, da serijo člankov začnemo s priznanjem, da po 40. letu marsikdo začuti spremembe v telesu – ženske, moški, prav vsi. Pri nekaterih so posledica premalo gibanja, pri drugih preveč sedenja in tipičnega pisarniškega ritma, pogosto pa kombinacije obojega. Ob tem se dogajajo še hormonske spremembe, ki lahko določene težave dodatno poglobijo. Tudi sama to zelo občutim, zato verjamem, da je o tem pomembno odkrito govoriti.
Zakaj počitek ni vedno rešitev za bolečine v križu?
Tina Gabrovec iz NYD Klinike, ki združuje vrhunske strokovnjake iz različnih medicinskih področij, najsodobnejšo tehnologijo in celosten pristop k pacientu izpostavlja, da ima nagonska težnja, da ob bolečini prenehamo z aktivnostjo in počivamo, trdne evolucijske korenine. Bolečina je namreč pomemben zaščitni biološki mehanizem, ki je milijone let preko aktivacije refleksov za zaščito poškodovanega dela telesa, povečeval človekovo verjetnost preživetja. Želja po počitku je namreč telesu pomagala prihraniti energijo za procese celjenja in okrepitev imunskega sistema.
Vendar pa se je pomembno zavedati, da večina sodobnih bolečin v križu ni posledica akutne poškodbe, temveč modernega življenjskega sloga. Tako je večina nespecifičnih bolečin v križu posledica draženja mišic, vezi in sklepov. V takih primerih popolno mirovanje pogosto ne pomaga, temveč lahko stanje celo poslabša. Razlogi zato so popolnoma fiziološki, že nekaj dni mirovanja namreč vodi v upadanje mišične mase, zmanjšano gibljivost sklepov in okorelost, poleg tega pa je slabša tudi prekrvavitev zaradi česar tkiva počasneje okrevajo. Zato se danes tudi pri nekaterih specifičnih diagnozah, ki povzročajo bolečine v hrbtu, kot je na primer hernija diska, priporoča le kratkotrajen počitek in zmerno ter prilagojeno gibanje.
Gibanje je terapevtsko
Gibanje pri bolečinah v hrbtu, zlasti v križu, ni samo dovoljeno, pogosto je temeljni del uspešnega okrevanja. To je mogoče razložiti z dokazanimi učinki, ki jih ima gibanje na fiziološke procese v telesu. Po besedah Tine Gabrovec iz Klinike NYD gibanje:
- zmanjšuje zaznavo bolečine v živčnem sistemu, saj aktivira sproščanje nevrokemičnih snovi kot so endorfini, ki delujejo kot naravni analgetiki;
- predvsem fizioterapevtsko vodeno, aktivira stabilizacijske mišice hrbtenice, ki izboljšajo človekov nadzor nad gibanjem hrbtenice;
- izboljšuje prekrvavitev, s čimer tkiva dobijo dovolj kisika in hranil za hitrejšo regeneracijo;
- zmanjšuje vnetje s svojim vplivom na koncentracijo proinflamatornih citokinov in protivnetnih mediatorjev;
- preprečuje mišično oslabelost in togost, ki lahko vodita v še večjo obremenitev hrbtenice in posledično še več bolečine;
- pozitivno vpliva na psihološke dejavnike bolečine, saj pomaga obnoviti ponovno zaupanje v gibanje, hkrati pa zmanjša pozornost na bolečino in izboljša posameznikovo razpoloženje.
Na kakšen način se gibati bo odvisno predvsem od vzroka za nastanek bolečine in stopnje težav, najpogosteje se priporočajo hoja, plavanje in raztezne vaje. Zelo dobre rezultate pa so v zadnjih letih pokazale tudi vodene vadbe za stabilizacijo hrbtenice s strani fizioterapevta in joga, ki naj bi celo izboljšala kvaliteto spanja. Ključno pravilo je, da je gibanje postopno in kontrolirano, še bolj pa da posameznik v njem uživa.
Kdaj pa telo vendarle potrebuje počitek?
Vsekakor gibanje ni rešitev za vse bolečine. Obstajajo situacije, ko je počitek nujno potreben, mednje uvrščamo zlome vretenc, vnetja in okužbe hrbtenice, resne poškodbe hrbtenice, tumorske spremembe na hrbtenici in hude kompresije živcev. V teh primerih lahko gibanje tudi škoduje, zato je tako zelo pomembna ustrezna zdravniška ocena in individualno vodenje zdravljenja s strani strokovnjaka:
“Zavedati se moramo, da degenerativne (obrabnostne) bolezni ledvenega dela hrbtenice predstavljajo velik odstotek obolevnosti aktivne populacije. Bolečina v križu je takoj za prehladom drugi najpogostejši vzrok za obisk zdravnika, vendar samo 2-3 % bolnikov z bolečino v križu potrebuje operativni poseg. V klinični praksi je ključno prepoznati nujna stanja (v angleški literaturi jih imenujejo rdeče zastavice), ki nakazujejo potencialno resno patologijo in zahtevajo takojšnjo diagnostično in nadaljnjo obravnavo. Mednje sodijo hitro napredujoča nevrološka simptomatika, kot so izguba moči v stopalu ali nogi, spotikanje pri hoji, utrujenost in neubogljivost nog. Potem so to hude bolečine, v križu ali v nogah, ki se ne zmanjšajo niti ob močnih protibolečinskih zdravilih in hujše motnje občutka ter spremenjeni občutki. Tudi simptomi, ki niso tako izraziti in trajajo več kot en mesec in se ob protibolečinski terapiji in po fizioterapiji ne zmanjšajo potrebujejo nadaljnjo diagnostično obravnavo. Zelo redko, vendar moramo biti na to posebej pozorni, se lahko pojavi izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem, sedlasta anestezija (odrevenelost v področju presredka, zadnjice in notranjega dela stegen) ter hitro napredujoča šibkost spodnjih okončin. V takih primerih sta razbremenitev hrbtenice in skrbno nadzorovan počitek nujna, saj se na ta način preprečijo morebitne dodatne poškodbe živčnih struktur. Nujen je čimprejšnji obisk pri ustreznemu specialistu, ki se ukvarja s patologijo obolenj ledvene hrbtenice. Nadaljnje zdravljenje mora temeljiti na natančni slikovni diagnostiki in multidisciplinarnem pristopu, ki vključuje tako konzervativno ali po potrebi tudi kirurško zdravljenje.”
dr. Voršič, specialist nevrokirurgije v Kliniki NYD
Zakaj bolečina v križu pogosto ni le težava hrbtenice?
Tina Gabrovec iz NYD Klinike izpostavlja, da je človeško telo skupek ločenih delov, ki morajo za nemoteno delovanje nenehno učinkovito sodelovati. Mišice, sklepi, živčni sistem, vezivna tkiva in celo psihološki dejavniki so med seboj tesno prepleteni, da lahko telo deluje brez bolečin. Telo je torej lahko zdravo le toliko, kolikor so zdravi njegovi posamezni deli.
Ko se pojavi bolečina v križu, moramo zato vzroke iskati tudi širše. Če na primer oslabijo globoke trebušne in hrbtne stabilizacijske mišice, če so kolki manj gibljivi ali če večino dneva preživimo v sedečem položaju, mora hrbtenica prevzeti večji delež obremenitve. Sčasoma se lahko ravno zaradi tega razvije bolečina, čeprav sama struktura hrbtenice ni nujno poškodovana. Sodobni pristopi k obravnavi bolečin v križu zato vedno pogosteje gledajo na telo celostno. Tudi ustrezna naslovitev psihološkega stresa, ki povečuje napetost mišic in optimizacija življenjskega sloga, med drugim vzdrževanje ustrezne telesne teže in kvaliteten spanec, lahko vplivajo na nastanek ali ponavljanje bolečin.
Drobne vsakodnevne navade za bolj zdravo hrbtenico
Okrevanje pri bolečinah v križu je bolj podobno pripravi na maraton kot pa kratkemu sprintu. Zahteva namreč čas in potrpežljivost za postopne spremembe. Dobra novica je, da so vsakodnevne enostavne navade na koncu tudi dobro poplačane, pravi še Tina Gabrovec.
- Redno menjavajte položaj telesa
Dolgotrajno sedenje in vzdrževanje v enakem položaju je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek in ponavljanje bolečin. Priporočljivo je, da vsakih 30 minut sedenja vstanete in se sprehodite. - Poskrbite za vsakodnevno gibanje
Tudi kratki odmori za gibanje zmanjšajo napetost mišic in izboljšajo prekrvavitev hrbtenice. - Okrepite mišice trupa
Vaje za stabilizacijo pomagajo zaščititi hrbtenico pred preobremenitvijo. - Pravilno dvigujte bremena
Vsako breme, ne glede na težo, dvignite z nogami in ne s hrbtom. - Poskrbite za zdravo telesno težo.
Prekomerna telesna teža povečuje mehansko obremenitev hrbtenice.
Pa moja izkušnja? Težave s hrbtenico imam že več let, sprva v obliki glavobolov, ki so se začeli v predelu vratu. Postopoma sem začela opažati zategnjenost in napetost, ki se je širila tudi v roko. Pred približno letom dni mi je bila potrjena hernija vratne hrbtenice. Pri delu skrbno prilagajam svoj delovni prostor – uporabljam prilagojeno mizo in stol, pogosto menjam položaje. Ugotovila sem, da mi najbolj pomaga kombinacija počitka, zmanjševanja stresa in rednega gibanja. Samo ležanje ni rešitev; prav zmerno gibanje prinese največ olajšanja. V rutino vključujem hojo, raztezanje, jogo in tehnike sproščanja. Stres ima izjemno močan vpliv na bolečine, zato ravno uravnotežena kombinacija gibanja, počitka in mentalne sprostitve, smeha, pomaga pri obvladovanju simptomov.
Zdravje hrbtenice, in konec koncev celotnega telesa, torej ne temelji na eni sami vaji ali enem samem kratkotrajnem ukrepu, kot nas učijo strokovnjaki iz Klinike NYD. Zahteva vsakodnevno vztrajnost in zaupanje, da se bodo vse ‘majhne’ odločitve tekom časa seštele in imele velik vpliv. Hrbtenica je ustvarjena za gibanje, in prav redno, zmerno gibanje ji omogoča, da ostane močna, gibljiva ter pripravljena na obremenitve vsakodnevnega življenja.
