Novice  

Za svojo prihodnost se moramo aktivirati sami



prva dodatno pokojnninsko zavarovanje aktivirajte se sami

Med glavnimi temami ob volitvah in zadnje mesece so načet zdravstveni sistem, odpravljanje čakalnih vrst in ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gotovo se strinjamo, da so ti problemi pereči in jih je treba rešiti, vendarle pa Slovenijo čaka tudi problem demografije in pokojninskega sistema, ki bo moral posredno reševati tudi zdravstveni sistem. Vsako leto se zaostrujejo pogoji za pridobitev javne pokojnine, tako dopolnjena starost kot tudi pokojninska doba, in nekje bo treba obrniti smer. Je dodatno pokojninsko zavarovanje del rešitve?

Med najslabšimi v Evropi

ZPIZ je v letu 2017 upravljal vec kot 5,1 mrd. evrov težek proračun, od česar je bilo 75 odstotkov zbranih s prispevki za socialno varnost, 25 odstotkov pa je bilo sredstev iz proračuna in od drugih financerjev zavoda. Zaposleni in podjetja s prispevki že danes torej ne zberemo dovolj sredstev za izplačilo tekočih pokojnin in v prihodnje lahko pričakujemo še večji razkorak.

Pokojninski sistem, kot ga imamo zdaj, je uvedel Bismarck pred 120 leti. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci je bilo takrat zelo ugodno, in sicer 1 : 22, kar pomeni, da je za enega upokojenca »delalo« 22 delovno aktivnih prebivalcev. Že leta 1980 je bilo razmerje 1 : 4, danes pa je v Sloveniji razmerje med zaposlenimi in upokojenci 1 : 1,3 (slika 1). Torej nekaj več kot en zaposlen dela za enega upokojenca, hkrati pa mora skrbeti še za otroke, socialne transferje itd. Videti je, kot bi počasi primanjkovalo zaposlenih, ki bi vplačevali za pokojnino, zato tudi ni čudno, da je čedalje več nezaupanja.

Uporabljamo 120-letni sistem, razmere pa so se popolnoma spremenile. V Sloveniji je zato nujna strukturna pokojninska reforma in ne le zviševanje upokojitvene starosti, k čemur nas že dolgo poziva OECD.

Slika1: Razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci v Sloveniji skozi leta

Slika 2: Povprečna izplacana pokojnina glede na povprečno neto plačo od leta 2007 do 2017 (vir: lastni izracuni, ZPIZ)

V pokoj? Raje ne, hvala.

Podatki ZPIZ-a in SURS-a iz leta 2017 kažejo, da je povprečna novoizplačana pokojnina znašala 554,20 evra, povprecna neto plača pa je bila 1062 evrov neto. Torej je povprečna izplačana pokojnina za novega upokojenca znašala le 52 odstotkov povprečno izplačane neto plače v istem letu. Po splošnih standardih bi morala znašati vsaj 70 odstotkov prihodkov pred upokojitvijo, kar pomeni skoraj 20-odstotni primanjkljaj. Povprečna izplačana starostna pokojnina v letu 2017 pa je bila 58,4 odstotka povprečne neto plače, kar je višje kot za novoizplačano pokojnino; to pomeni, da višina pokojnine glede na višino neto plače pada. To tudi vidimo iz slike 2, in sicer da povprečna pokojnina z vsakim letom pada in da so v zadnjih desetih letih pokojnine glede na plače padle za skoraj deset odstotkov.

 

Časa bo preveč, naj ne bo prihodkov premalo

Pričakujemo lahko torej velik, skoraj polovičen padec prihodka ob prehodu v pokoj. To je visok znesek, posebej če pomislimo na to, da bomo morda kdaj potrebovali kakšno pomoč na domu ali pa se preselili v dom za starejše. Čeprav se to zdi daleč, je vendarle pametno misliti na to. Kako boste živeli, si boste lahko privoščili izlet s kavo v prostem času? Kako boste na stara leta, in če zbolite, si boste lahko privoščili dom za starejše? Ali si predstavljate, kako bi bilo, če ne bi bili vec mobilni kot zdaj? Da bi morda potrebovali še voziček, hojco ali kak drug medicinski pripomoček?

 

Povprecna plača 1700 EUR pomeni neto plačo v višini 1114,58 EUR. Če izračunamo pokojnino kot 60 % tega zneska, bo takšna oseba dobila 668,75 EUR pokojnine – to je kar 445,85 EUR manj, kot dobiva plače. Ker pričakujemo, da bo zaradi varčevanja znesek, ki nam ostane, manjši, bo tudi razlika manjša. Recimo, da bi bila okrog 360 EUR. Izračunamo lahko, da bi za dosmrtno pokojnino v  ribližno tej višini (točnov višini 360,21 EUR) potrebovali 85.000 EUR privarčevanih sredstev. Koliko moramo varčevati, da bomo dobili toliko, če bi varcevali 10, 20, 30 ali 40 let in koliko bomo vplačali?

Število let varčevanjaMesečni znesek za varčevanje v EURVplačana višina sredstev v EUR
10609,5573.146,00
20260,0662.414,40
30146,8852.876,80
4092,6844.486,40
Vir: SURS, lastni izračuni , izračuni za varčevanje so narejeni pri predpostavljenem neto donosu 3 %

Dodatnih obremenitev za našo (pre)nizko pokojnino bo veliko in prihranki nam bodo v vsakem primeru prišli prav. Če si bomo hoteli zagotoviti dostojne prihodke in življenje po upokojitvi, je odgovor v odgovornem ravnanju zdaj. Za varčevanje za pokojnino je najprimernejše dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerim si lahko posamezniki samostojno ali prek delodajalca vplačujemo mesecne premije. Te se zbirajo na naših individualnih varčevalnih računih, ki jih upravljajo zavarovalnice ali pokojninske družbe in s katerih se ob upokojitvi začne prejemati dodatna pokojninska renta. Ta je dodatni vir prihodka ob upokojitvi in nadomešča izpad javnih pokojnin ter s tem ohranja dotedanji življenjski standard tudi ob upokojitvi.

Poglejmo, kaj bi se zgodilo z zaposlenim v Sloveniji s povprecno plačo 1700 evrov bruto. Za 360,21 evra dodatne pokojnine bi moral vplačevati deset let dobrih 600 evrov mesečno. Ta mesečni znesek je drastično nižji, če začne vplačevati pri štiridesetih letih, ko je dovolj, da varčuje 100 evrov mesečno. Kot vidite iz tabele, je tako za enak cilj potrebna vplacana višina sredstev
precej nižja. In čeprav so naši privarčevani zneski odvisni od nihanja obrestnih mer oziroma donosov, je vedno bolj kristalno jasno, da se moramo aktivirati ter za svojo pokojnino in čim bolj kakovostno starost poskrbeti sami – s startom čim prej po prvi zaposlitvi in s tekom na dolgi rok.

 

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – Edino varčevanje, ki ga subvencionira država

Dodatno pokojninsko zavarovanje vam v primerjavi z drugimi varčevalnimi produkti omogoča prilagojeno naložbeno politiko in pa posebno davčno olajšavo, ki neposredno znižuje dohodninsko osnovo. Za vse med letom vplačane premije v dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko uveljavlja posebna davčna olajšava, ki neposredno znižuje dohodninsko osnovo. Najvišji znesek davčne olajšave znaša 5,844 odstotka bruto plače, vendar največ  2819,09 evra na letni ravni. Tudi če med letom vplačujete manj, je smiselno, da zdaj in pred koncem leta z dodatnim vplačilom zmanjšate svojo dohodninsko osnovo.


IZRAČUNAJTE SI KOLIKO JE POTREBNO VARČEVATI ZA DOSTOJNO POKOJNINO*

Vnesite starost:

Vnesite višino bruto plače:

Mesečna premija za višjo pokojnino:

Premija: 0

1000 €

? Neto plača

800 €

? Priporočeni dohodki po upokojitvi

? Predvidena pokojnina

 

In onstran meja?

Sistem z dodatnim varčevanjem v okviru drugega in tretjega pokojninskega stebra je v tujini že preizkušen in uspešno deluje ter se odziva na demografske spremembe, zaupanje vanj pa se je povečalo z uvedbo strožjega aktuarskega nadzora. Glede na višino javnih pokojnin so na najboljšem trenutno Francozi. Novozaposleni Francoz bi moral celotno delovno dobo dajati na stran 6,3 odstotka svojih prihodkov, da bi si zagotovil dostojne prihodke ob upokojitvi. Na precej slabšem so ob začetku kariere Angleži, saj bodo morali dajati na stran letno skoraj 20 odstotkov plače, če si hočejo ob upokojitvi zagotoviti prihranke, ki jim bodo skupaj z javno pokojnino zagotavljali dostojne prihodke. V zlati sredini so Američani, ki morajo ob zaposlitvi dodatno varčevati za pokojnino s pribl. 15 odstotki svoje plače. Poročilo mednarodnega centra za dolgoživost kaže tudi, da bodo vsi Britanci in Americani, ki ne bodo varčevali za pokojnino, imeli primanjkljaj do dostojnih prihodkov v minimalni višini 20 odstotkov svojih današnjih prihodkov – kar je toliko, kot je trenutni primanjkljaj pri Slovencih.

* Pri izračunu je upoštevana vaša izbrana starost, upokojitvena starost 65 let in predpostavka o 1 % vstopnih stroških. V informativnem izračunu so upoštevani pričakovani donosi glede na starost zavarovanca in pripadajočo naložbeno politiko pokojninske strategije (7 % letni donosnosti v dinamičnem skladu, 5 % letni donosnosti v Uravnoteženem skladu in 2,5 % letni donosnosti v uravnoteženem skladu). Informativni izračun je narejen za izbrano obdobje in je zgolj informativne narave ter ne upošteva učinka inflacije na realno vrednost prihrankov. Informativni izračun za Prvo osebno zavarovalnico ni zavezujoč in ne predstavlja jamstva. Prva osebna zavarovalnica tudi ne prevzema nikakršne odgovornosti za napake in uporabljene predpostavke v izračunu in/ali nerazumevanje izračuna.





Bodite obveščeni prvi

[sibwp_form id=1]
X

0808808

Pokličite nas (Od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro)

X
Pišite nam
X
Naročite termin