Na vsake štiri minute nekdo umre zaradi možganske kapi. Ta grozljiv podatek nakazuje na to, da je možganska kap eden izmed vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Čeprav so dejavniki, ki povečujejo tveganje za možgansko kap vsem dobro poznani, mednje uvrščamo kajenje, visok krvni tlak, visok holesterol, pogosto delujejo potiho, v ozadju, zaradi česar se njihov učinek lahko spregleda.
Z napredkom medicine danes obstaja neinvazivna diagnostična preiskava, s katero lahko ocenimo zdravje posameznikovih vratnih žil, to so karotidne arterije. Karotide so namreč tiste, ki dovajajo kri v glavo in možgane, plaki na njihovih stenah pa povečajo tveganje za možgansko kap. Ultrazvok vratnih žil lahko pravočasno prepreči možgansko kap.
Skrb za zdravje in preventiva sta ključna za ohranjanje dobrega počutja, pri čemer je pomemben korak tudi vnaprej izbrano kakovostno zdravstveno zavarovanje. Z našim zavarovanjem PRVA Zdravje sodelujemo s 170 zasebnimi zdravstvenimi ustanovami, med katerimi je tudi NYD Klinika, ki združuje vrhunske strokovnjake iz različnih medicinskih področij, najsodobnejšo tehnologijo in celosten pristop k pacientu.
V letu 2025 skupaj Z NYD Kliniko ekskluzivno predstavljamo serijo člankov, ki bodo poudarili pomen skrbi za naše zdravje, preventivnih pregledov in pravočasnega ukrepanja.
Karotide so ključne za normalno delovanje možganov
Človek ima štiri karotidne arterije, na vsaki strani vratu en par. Njihova glavna naloga je oskrba glave, vključno z možgani, s kisikom in ostalimi hranili. Če se na stenah karotid naberejo maščobne obloge, imenovane plaki, lahko pride do njihove zožitve ali zamašitve, kar poveča tveganje za možgansko kap. Temu je tako, ker se lahko delci plakov odlomijo, potujejo do možganskih arterij in blokirajo pretok krvi.
Ultrazvok vratnih žil je varna preiskava
Ultrazvok vratnih žil za pridobivanje rezultatov uporablja visokofrekvenčne zvočne valove. Zdravnik si lahko s pomočjo majhne naprave, imenovane ultrazvočna sonda, prikaže strukturo vaših karotid. Ultrazvočna sonda bo oddala zvočne valove, ti se bodo odbili od tkiv v vašem vratu in se nato vrnili v napravo, ki jih bo pretvorila v sliko na zaslonu. Tako lahko zdravnik identificira prisotnost morebitnih zožitev ali zamašitev in določi tveganje za možgansko kap.
Preiskava je popolnoma neinvazivna, neboleča in varna. Zdravnik vas bo prosil, da se uležete na hrbet, na sondo bo nanesel gel s katerim bo izboljšal prevodnost zvočnih valov in posnel slike karotid iz različnih kotov.
Kako lahko ultrazvok vratnih žil zmanjša tveganje za možgansko kap?
Ultrazvok vratnih žil igra ključno vlogo v zgodnjem odkrivanju in preprečevanju možganske kapi. S pomočjo te preiskave lahko zdravniki namreč prepoznajo aterosklerozo, torej nastanek plakov v karotidnih arterijah. Ti plaki so depoziti maščob, holesterola in drugih snovi, ki se kopičijo na stenah arterij in lahko povzročijo njihovo zožitev. Če je zožitev prisotna lahko zdravnik oceni stopnjo zožitve. Huda zožitev lahko močno zmanjša pretok krvi v možgane in tako še poveča tveganje za možgansko kap. Prav tako se lahko z ultrazvokom karotid spremlja morebitno napredovanje ateroskleroze in učinkovitost njenega zdravljenja. Zdravnik bo glede na rezultate preiskave lahko namreč priporočil ustrezno zdravljenje, kot so spremembe v življenjskem slogu, zdravila ali kirurški poseg. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje stenoz karotid lahko prepreči nastanek možganske kapi in reši življenje.
Kdo mora na ultrazvok vratnih žil?
Ultrazvok vratnih žil se zaradi svoje varnosti lahko brez skrbi uporablja v preventivne namene. Vsekakor pa je še posebej priporočljiv za posameznike, ki imajo povečano tveganje za možgansko kap ali srčno-žilne bolezni. Če imate torej katerega izmed naštetih dejavnikov, se hitro naročite na ultrazvok karotid:
- Povišan krvni pritisk, ki je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo, ki lahko povzroči zožitev karotidnih arterij.
- Povišan holesterol, saj lahko predvsem povišane ravni ‘slabega’ holesterola (LDL) prispevajo k nastanku plakov v arterijah.
- Sladkorna bolezen, ki prav tako poveča tveganje za aterosklerozo in druge srčno-žilne težave.
- Zgodovina možganske kapi ali tranzitorne ishemične atake (TIA), saj so ti bolj ogroženi za njihovo ponovitev.
- Družinska zgodovina srčno-žilnih bolezni, saj ima genetika pomembno vlogo pri tveganju za aterosklerozo.
- Kadilci. Kajenje namreč poviša krvni pritisk in zniža raven kisika v krvi, kar poveča tveganje za nastanek plakov in poškodbe arterij.
- Starejši od 65 let, saj tveganje za nastanek ateroskleroze narašča s starostjo.
Ultrazvok vratnih žil se lahko uporablja tudi za spremljanje učinkovitosti zdravljenja, na primer po kirurškem posegu kot je endarterektomija karotide ali vstavitev stenta.
Ultrazvok vratnih žil je močno orodje v boju proti možganski kapi. Z zgodnjim odkrivanjem ateroskleroze in stenoz v karotidnih arterijah lahko skupaj učinkovito zmanjšamo tveganje za to smrtonosno stanje. Redni pregledi in pravočasne intervencije lahko bistveno prispevajo k vašemu dolgotrajnemu zdravju srca in možganov.
