Obdobje okoli prvega novembra, ko obiskujemo grobove najbližjih, nas navdaja s spomini in otožnostjo. Nemalo kdo se ravno v tem obdobju loti raziskovanja svojih korenin in sestavljanja družinskega drevesa. To je jesenski čas, ko se tudi narava pripravlja na počitek.
Četudi gremo skozi življenje pripravljeni na vse, z vsemi zavarovanji, dodatnimi in pokojninskimi varčevanji, na eno stvar nikoli nismo pripravljeni. Na smrt in zadnje slovo, pogreb. Čeprav si mislimo, da je poskrbljeno tudi za to, da obstajajo institucije, tako kot zavarovalnice in bolnišnice, temu vendarle ni tako. Potrebno je vedeti, kako v trenutku smrti odreagirati in kaj vse je potem potrebno storiti. Od mrliško ogledne službe, do tega, kaj je razlika med potrdilom o smrti in mrliškim listom, kako je s prevozom preminulega, kdo uredi pokojnika, kdaj se kontaktira pogrebni zavod, kam prijaviti smrt ipd..
Kaj vse zajemajo stroški pogreba
Ko pokličemo pogrebni zavod, smo soočeni z izbiro in neštetimi vprašanji. Zdi se nam, da moramo pozornost posvetiti ravno tej izbiri, kar je seveda razumljivo, hkrati pa se ne zavedamo, kaj vse nas še čaka, še manj razmišljamo o tem, kaj si je pokojnik zares želel.
Celoviti strošek pogreba zajema pogrebne storitve (obisk pogrebnika, prevzem pokojnika, urejanje dokumentacije v zvezi s pogrebom, urejanje pokojnika, krsta/žara, žarni venec, slovesnost…) in pokopališke storitve (izkop in zasip groba, ureditev groba po pokopu, upepelitev, žarna niša, pogrebci, stroški patologije…).
Dodatno nas čaka še odločitev o tako imenovanih dodatnih pogrebnih storitvah, o katerih v trenutkih žalovanja težko presojamo. Govorimo o slovesnosti, pevcih, trobenti, govoru, žalnem cvetju, izvedba slovesnosti glede na versko prepričanje. Tudi nagrobnik čaka marsikoga – strošek, ki je velik in običajno pride čez nekaj časa.
Cena za osnovni pogreb v Sloveniji, ki je določena v novem zakonu (800 eur), zajema prijavo pokopa, pripravo pokojnika, pogrebno opremo, minimalno pogrebno slovesnost in pokop. Vse ostalo (cvetje, pevci, glasba, govor….) za slovensko zakonodajo velja kot nadstandard, poleg tega se dodatni stroški vedno zgodijo zaradi prevoza (upepelitev v Sloveniji se izvaja zgolj v Ljubljani in Mariboru).
Skriti stroški pogreba
Posebno pozornost je predvsem pri žarnih pogrebih potrebno posvetiti stroškom prevoza, ki so odvisni od razdalje med krajem smrti in mestom upepelitve (v Sloveniji le v Ljubljani in Mariboru), ko pogrebniki opravijo več prevozov, preden žaro dostavijo do pokopališča. Za kraje, ki so v okolici Ljubljane in Maribora, so največkrat stroški cestnih prevozov že vključeni v ceno pogreba, za oddaljenejše kraje se zaračunajo dodatno. Na te stroške pogrebna podjetja navadno ne opozarjajo dovolj transparentno in jasno in lahko pomenijo precejšnje presenečenje ob prejemu računa.
Kako uganemo, kaj si je pokojnik želel?
Ljudje pogosto razmišljajo, da je za pokojnika dobro le »največ« in se zato pogosto za pogreb celo zadolžijo. Zato je dobro že za časa življenja, ob polni zavesti razmišljati o tem, kaj si prav zares želimo v zvezi s svojim pogrebom. Zakaj bi na grobu stal nagrobnik enormne vrednosti, pokojniku pa pravzaprav ne bi nič pomenil? Po drugi strani pa, zakaj pokojnik ne bi imel cerkvenega pogreba, če si je to želel?
Če bi želeli, da izbira storitve in posledično tudi cene ne poteka pod pritiskom dogodka, bi torej svoj pogreb odgovorno načrtovali vnaprej. Zapisali bi, ali želimo klasičen pogreb ali upepelitev in z njo žarni pogreb ali raztros. Opredelili bi, kje naj se pogreb izvede in ali grob morda že imamo. Glede na svoj življenjski nazor ali versko prepričanje bi se odločili, kakšen naj bo obred. Če so njegov sestavni del pevci, glasba (in katera), cvetje, sveče in podobno, naj bo to sestavni del našega zapisa. Le tako bi si lahko predstavljali, kakšna je finančna ocena vseh potrebnih storitev in pravi znesek namenili varčevanju ali celo predplačilu pogreba.
Ko nekdo umre, svojci in prijatelji v prvi vrsti utrpijo čustveno stisko. Zakaj bi jim pri tem naprtili še skrbi okrog organizacije in financiranja pogreba? Z vnaprejšnjim načrtovanjem pogreba svojim bližnjim omogočimo, da si vzamejo čas za žalovanje, obenem pa poskrbimo tudi za to, da so po smrti upoštevane naše želje glede oblike slovesa.
Odgovorno dejanje: pogreb organiziramo sami in zanj tudi plačamo
V tujini že vsak dvajseti človek po 65 letu starosti vnaprej poskrbi za svoj pogreb. Ne samo tako, da ga plača ali varčuje, pač pa tudi tako, da izrazi vse svoje želje o tem, kakšen naj njegov pogreb bo. Dejavnost vnaprejšnjega načrtovanja pogrebov se je v devetdesetih letih razširila v Angliji in se intenzivno razmahnila tudi na področje Španije, Italije, Nemčije, Švice. Število ponudnikov tako imenovanih predplačniških pogrebov je danes v Angliji že tako veliko, da so ustanovili regulatorja za to področje.
To je mogoče narediti tudi v Sloveniji. Posameznik lahko še za časa svojega življenja sklene zavezo o tem, kakšen naj bo njegov pogreb in koliko bo stal. Prav tako lahko za pogreb predvidi zadostna finančna sredstva, ki jih naloži ali pa za pogreb varčuje. Privarčevana in skrbno naložena denarna sredstva morajo biti na razpolago takoj po smrti in zadoščati za pokritje stroškov pogreba. Obenem je mogoče določiti tudi obliko pogreba z vsemi naštetimi željami pokojnika. Svojci se v težkih trenutkih prepustijo žalovanju in vedo, da je za pogreb poskrbljeno ter da bo izveden v skladu s pokojnikovimi željami.
