V preteklem mesecu so delnice na svetovnih borzah rahlo pridobile na vrednosti (MSCI ACWI: +0,25 % v EUR) pri čemer je za evrskega vlagatelja večjo rast indeksa preprečila depreciacija dolarja, ki je v juliju izgubil skoraj 5 % vrednosti. Med bolj donosnimi so v minulem mesecu bile brazilske in kitajske delnice, kar je vplivalo na opazno rast na trgih v razvoju (indeks MSCI EM: +3,38 % v EUR). Kitajska se je pretekli mesec namreč uspela izogniti recesiji, saj je v drugem kvartalu zabeležila pozitivno gospodarsko rast. Po drugi strani so na vrednosti izgubile evropske delnice (STOXX Europe 600: -0,95 %), saj je podatek o 12,1 % krčenju bruto domačega proizvoda evroobmočja nekoliko ohladil tamkajšnje vlagatelje. Negativno donosnost so zabeležili tudi vlagatelji v japonske delnice, ki so na račun tamkajšnje slabše epidemiološke slike in poslovnih rezultatov podjetij upadle za več kot 5 %.
Na stari celini v juliju lahko izpostavimo, da je v Bruslju po dolgih pogajanjih prišlo do dogovora o ustanovitvi evropskega sklada za okrevanje v višini 750 milijard evrov. Po mnenju analitikov dogovor predstavlja zavezo k večji solidarnosti in povezanosti držav članic Evropske unije. Poleg omenjenega sklada za pomoč evropskemu gospodarstvu je Evropska centralna banka z nadaljevanjem nakupov obveznic vplivala na rast tečajev obveznic z visoko bonitetno oceno. Poplava denarja kot posledica spodbujevalne politike centralnih bank pa vpliva tudi na rast cene zlata, ki je v juliju poskočila za dobrih 10%. Vlagatelji z naložbo v to plemenito kovino se tako poskušajo zavarovati pred morebitnim pojavom inflacije kot posledice obsežnih denarnih in fiskalnih spodbud.
Onkraj Atlantika lahko izpostavimo rast tehnoloških delnic pri čemer jedosegel rekordno vrednost. Cena delnice podjetja Apple, ki ima v omenjenem indeksu največjo utež, je namreč na krilih dobrih četrtletnih podatkov v preteklem mesecu porastla za 16 %. Kar 32,5 % rast pa je znotraj omenjenega indeksa v juliju zabeležila delnica proizvajalca električnih avtomobilov Tesla, saj je podjetje še četrti zaporedni kvartal zabeležilo dobiček. S tem je Tesli uspelo izpolniti zadnji kriterij za uvrstitev v ameriški vodilni indeks S&P 500. Na splošno rast delniških tečajev v ZDA so v juliju sicer vplivali tudi dobri gospodarski kazalci, kot denimo nižanje stopnje brezposelnosti, in napredek v razvoju cepiva proti novemu koronavirusu.
| Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos (do 31. 7 2020) |
|---|---|---|
| Evropa (STOXX Europe 600 ) | -0,95 % | -12,96 % |
| ZDA (S&P 500) | 0,61 % | -2,50 % |
| Svetovni razviti trgi (MSCI World) | -0,09 % | -5,97 % |
| Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 3,87 % | -6,41 % |
| Slovenija (SBITOP Index) | -0,65 % | -8,83 % |
| USD/EUR | 4,76 % | 4,89 % |
| * cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
||
| Donosnost državnih obveznic | 30. 06. 2020 | 31. 12. 2019 |
|---|---|---|
| 10 - letna slovenska državna obveznica | 0,01 % | 0,27 % |
| 10 - letna nemška državna obveznica | -0,52 % | -0,19 % |
| 10 - letna ameriška državna obveznica | 0,53 % | 1,92 % |
