Komentar dogajanja na finančnih trgih v avgustu 2020

Podatek, da je na svetu že več kot 25 milijonov okuženih primerov v primerjavi z 10 milijoni okuženih primerov v začetku julija zgovorno priča, da se koronavirus nezadržno širi po svetu. Čeprav je število novih dnevnih primerov v ZDA pričelo v zadnjem času upadati, se nekatere regije, vključno z Evropo, soočajo z drugim valom okužb. Boljše zmogljivosti za testiranje in uspešno sledenje okužbam evropskim državam zaenkrat omogoča, da se z drugim valom spopadajo s ciljno usmerjenimi ukrepi, namesto vsesplošnega zapiranja gospodarstev, ki smo mu bili priča med prvim valom okužb.

Na gospodarskem področju t.i. visokofrekvenčni podatki, kot na primer uporaba aplikacij za potovanja in navigacijo nakazujejo na nadaljevanje globalne rasti v tretjem četrtletju, čeprav zmernejše kot maja in junija, zlasti v ZDA. Kljub zmernejši rasti, so vlagatelji polni optimizma, ki ga je, kot kaže, še dodatno podkrepila sezona objav četrtletnih rezultatov ameriških borznih družb, ki so bili boljši od pričakovanih, kot tudi povečan potencial za razvoj cepiva proti koronavirusu v prihodnjih mesecih.

V tem kontekstu so porastli, tako razvijajoči se kot razviti globalni delniški trgi, s 0,9 odstotka (merjeno z MSCI EM v EUR) in 5,3 odstotka (merjeno z MSCI World v EUR). Newyorški delniški indeks S&P 500 je predvsem na podlagi odlične predstave tehnoloških delnic mesec končal rekordno visoko pri 5,8 odstotka (merjeno  v EUR) in s tem potrdil, da je v bikovskem trendu. Ob že omenjenem povečanju števila okuženih in nižjem deležu tehnoloških podjetij, so se nekoliko slabše odrezale evropske delnice (3,1 odstotka, merjeno z STOXX Europe 600). Na rast vrednosti evra napram dolarju, je v veliki meri vplivala odločitev FED, da z ukrepi dodatno spodbudi inflacijo, ki bo lahko tako začasno višja od ciljnih dveh odstotkov. Tudi Evropska centralna banka se zaenkrat ne sooča s spodbudnimi inflacijskimi podatki, saj ima evrsko območje po štirih letih zopet deflacijo, kar nakazuje na to, da nedavna oživitev gospodarske aktivnosti vendarle ni uspela izravnati močnega vpliva pandemije na povpraševanje. Raven gospodarske aktivnosti v evroobmočju ostaja ohlapna, obeti za izboljšanje so precej negotovi.

Poglejmo še na domači parket. Slovenski BDP je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 13 odstotkov, glede na prvo četrtletje za 9,6 odstotkov, zaradi upada BDP drugo zaporedno četrtletje, smo se znašli v recesiji. Upad BDP je posledica upada večine njegovih komponent, v največji meri zmanjšanja zasebne potrošnje in je v okviru pričakovanj. Avgusta so se gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov izboljšala že četrti mesec zapored, zato lahko v tretjem četrtletju pričakujemo izboljšanje oziroma manjši medletni upad gospodarske dejavnosti.