Komentar dogajanja na finančnih trgih September 2018

Pretekli mesec je minil v znamenju zasedanj centralnih bankirjev in v zaostrovanju napetosti med ZDA in Kitajsko zaradi carin. V ZDA je letos ameriška centralna banka (Fed) še tretjič dvignila temeljno obrestno mero, tokrat v območje med 2% in 2,25%. Medtem pa je Mari Draghi na zasedanju Evropske centralne banke (ECB) potrdil oktobrsko znižanje dodatnih mesečnih neto odkupov vrednostnih papirjev za polovico, na 15 milijard evrov. Do dviga obrestnih mer pa v evroobmočju naj ne bi prišlo pred koncem poletja leta 2019. Omeniti velja tudi nepričakovano potezo turške centralne banke, ki je prejšnji mesec dvignila ključno obrestno mero za 6,25% točke na24% z namenom povrnitve zaupanja vlagateljev v tamkajšnje gospodarstvo.

Ameriški trg dela je v odlični kondiciji saj je število novih prosilcev za nadomestilo v primeru brezposelnosti upadlo na 201 tisoč, kar je najnižja vrednost v skoraj pol stoletja in je pozitivno presenetilo vlagatelje. Po drug strani pa je na stari celini negativno presenetila septembrskega ocena anketnega kazalnika proizvodne in storitvene dejavnosti, saj je z vrednostjo 54,2, malenkost zaostala za pričakovanji analitikov (S&P 500: +0,40% v EUR). Podatek potrjuje besede predsednika ECB, Maria Draghija, ki je na septembrskem zasedanju napovedal malenkost hitrejše ohlajanje evroobmočja od prvotnih pričakovanj. Sicer pa je ECB mnenja, da je gospodarska rast evroobmočja dovolj stabilna in je politično dogajanje v Italiji ter negotovost na trgih v razvoju ne bo iztirilo (STOXX Europe 600: +0,32%).

Na obvezniških trg državnih obveznic evroobmočja je v izteku meseca negotovost prinesel italijanski predlog proračuna za prihodnje leto, po katerem je ciljni primanjkljaj višji od pričakovanj Evropske komisije. Nezadovoljstvo s predlogom so izrazili tudi obvezniški vlagatelji saj je zahtevana donosnost 10-letnih italijanskih državnih obveznic konec meseca porasla na 3%.