Komentar dogajanja na finančnih trgih november 2023

Globalni delniški trgi so obrnili trend trimesečne razprodaje na borzah, novembra je globalni indeks porasel za več kot 9 % (MSCI World Net Total Return Index), kar predstavlja najvišjo mesečno rast v zadnjih treh letih (od novembra 2020). Evropa je bila najdonosnejša regija, delno zaradi šibkejšega ameriškega dolarja, saj je ta zniževal donosnost delniških naložb onkraj Atlantika. Kitajska je zaostala za širšimi delniškimi indeksi za skoraj 8 %, saj njene težave na nepremičninskem trgu še vedno vplivajo na negotovost potrošnikov in vlagateljev. Kitajska ostaja tudi glavni razlog, da trgi v razvoju v tekočem letu po donosnosti zaostajajo za razvitimi trgi. Med panogami z najvišjo rastjo lahko v novembru izpostavimo informacijski tehnologijo in obrestno-občutljiv nepremičninski trg.

Kot kaže je stopnja Inflacije že dosegla točko preloma, tako v ZDA kot evrskem območju, kar potrjujejo tudi slabši podatki s stanovanjskega trga, rasti plač in trga dela. Manj restriktivna retorika ameriške centralne banke in špekulacije, da bi v letu 2024 lahko prišlo do znižanja obrestnih mer, so povzročili močan padec zahtevanih donosnosti obveznic, trg obveznic je doživel svoj najboljši mesec v zadnjih 40 letih.

Borzni trg je še posebej spodbudila objava ameriškega indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) za oktober, ki je bila nižja od tržnih pričakovanj. Splošna in jedrna inflacija sta se medletno znižali na 3,2 % oz. 4,0 %. K omenjenemu znižanju je največ prispeval padec cen energije in naftnih derivatov. Padec inflacije je vzbudil upanje vlagateljev, da bi se inflacija lahko približala 2 % pred koncem leta 2024 ter hkrati znižal pričakovanja o dvigu obrestnih mer s strani Federal Reserve (Fed) na decembrskem zasedanju. Kljub splošnemu konsenzu trga, da so bile najvišje obrestne mere že dosežene, je zapisnik Fed-a v novembru jasno pokazal, da je ameriška centralna banka odločena, da bo obrestne mere obdržala na povišanih ravneh za daljše obdobje. Združeno kraljestvo je prav tako zabeležilo večji od pričakovanega padca splošne in temeljne inflacije na 4,6 % oz. 5,7 % medletno. Ravno tako se inflacija umirja v evroobmočju, čemur največ prispevajo nižje cene energentov. Za dobro razpoloženje vlagateljev na monetarnem področju je v preteklem mesecu poskrbela tudi predsednica Evropske centralne banke (ECB), ki je pojasnila, da dodatni dvigi obrestnih mer, upoštevajoč inflacijo, morda ne bodo več potrebni.

Državne obveznice so v novembru zabeležile opazen upad zahtevane donosnosti (oz. rast cen) na račun večje verjetnosti znižanja ključnih obrestnih mer s strani največjih centralnih bank v naslednjem letu. Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je padla pod 4,4 %, potem ko se je oktobra približala 5 %, in to kljub znižanju bonitetne ocene Moody’s obetov iz »stabilnih« v »negativne«, zaradi visokega proračunskega primanjkljaja ZDA. Zahtevane donosnosti na državne nemške in britanske obveznice so prav tako občutno upadle, pri čemer je 10-letna donosnost na slednje ob koncu meseca znašala 4,2 % oziroma 2,4 % na nemški »bund« (znižanje za približno 50 bazičnih točk glede na oktobrske najvišje vrednosti). Praktično celoten trg obveznic je imel koristi od večjega znižanja obrestnih mer, ki se pričakuje v letu 2024. Na račun naraščajočega upanja za t.i. mehak pristanek pa so na vrednosti pridobivale tudi podjetniške obveznice. Tudi dolžniški instrumenti iz trgov v razvoju so zaradi bolj prilagodljive politike lokalnih centralnih bank in šibkejšega ameriškega dolarja zabeležili pozitiven mesec.