Kapitalski trgi v novembru 2024

November je zaznamovala Trumpova zmaga na predsedniških volitvah v ZDA, ki predstavlja prelomnico za svetovno gospodarstvo in geopolitične razmere. Finančni udeleženci so zmago kolektivno pozdravili z novimi rekordnimi vrednostmi, mesec november pa je postal najboljši borzni mesec v letu 2024.  Delniški indeks razvitih trgov MSCI World je v evrih pridobil 7,5 %, predvsem zaradi 8,82 % rasti delniškega trga v ZDA (indeks S&P 500). Evropske delnice, merjene z indeksom STOXX Europe 600, so zrasle za 1,13 %. Edini poraženec prejšnjega meseca so bili trgi v razvoju (indeks MSCI Emerging Markets), ki so zaradi skrbi glede trgovinskih tarif zabeležili 0,91 % padec.

Najboljši mesec v tem letu je imel indeks Dow Jones Industrial Average z rastjo 10,53 % (v EUR) glede na mesec prej, medtem ko je S&P 500 napredoval predvsem zaradi optimizma, povezanega s Trumpovo zmago. Med najbolje delujočimi sektorji sta bila sektor trajnih potrošnih dobrin  in sektor financ. V slednjem so vrednosti poskočile zaradi pričakovanj o zmanjšanem regulativnem nadzoru pod novo administracijo in povečanega zaupanja v možnosti večjega števila združitev. Najšibkejša sektorja v mesecu sta bila zdravstvo in materiali. Na novembrskem zasedanju je Ameriška centralna banka (Fed) znižala ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke na razpon 4,50-4,75 %. Po oceni Odbora za odprti trg (FOMC) se je trg dela stabiliziral, vendar inflacija ostaja nad ciljno vrednostjo.

Medtem ko ameriško gospodarstvo kaže znake odpornosti, se Evropa sooča z izzivi, kot sta šibka gospodarska aktivnost in strukturne neučinkovitosti. Protekcionistične politike, ki jih predlaga Trump, lahko ustvarijo dodatne ovire za že tako počasno rast v Evropi in povečajo gospodarske pritiske na globalni ravni. V središču pozornosti ostajajo izvozniki, zaradi skrbi glede morebitnih ameriških tarif in šibkega povpraševanja s Kitajske, vendar bi lahko šibkejši evro na drugi strani povečal izvozno konkurenčnost. Letna inflacija v evro območju je novembra znašala 2,3 % in še naprej ostaja nad ciljno vrednostjo. Zaradi gospodarske šibkosti se pričakuje, da bo ECB na svojem zasedanju 12. decembra kljub inflaciji nadaljevala z rahljanjem denarne politike in znižala ključne obrestne mere.

V Aziji so bile svetla izjema japonske delnice, Kitajska, Hong Kong in Tajvan so namreč doživeli ostre padce, saj je možnost drugega Trumpovega predsedovanja povečala tveganje zaostrenih napetosti glede trgovine in tehnologije. V okviru svoje volilne kampanje je namreč Donald Trump obljubil uvedbo tarif v višini 60 % ali več na izdelke, proizvedene na Kitajskem.

Globalni obvezniški trgi so se novembra nekoliko umirili in vlagatelji so bili lahko zadovoljni z rastjo cen obveznic. Trend odraža pričakovanja vlagateljev glede stabilnejšega gospodarskega okolja in pričakovanja, da bodo centralne banke ohranile previden pristop k prilagajanju politik. Donos 10-letnih ameriških državnih obveznic je mesec končal 11 bazičnih točk nižje, pri 4,17 % (donosi se gibljejo obratno kot cene), medtem ko so donosi evropskih državnih obveznic doživeli nekoliko večji padec. Napovedovano glasovanje o francoskem proračunu je povzročilo, da se je razlika med 10-letnimi francoskimi in nemškimi državnimi obveznicami razširila na ravni, ki jih nismo videli že več kot desetletje.

Surovine so se v novembru večinoma podražile zaradi kombinacije geopolitičnih napetosti in neugodnih vremenskih razmer. Predvsem cene zemeljskega plina so se zvišale zaradi povečanega povpraševanja v glavni kurilni sezoni, pri čemer so cene v Evropi ostale višje kot v ZDA. K rasti cen je pomembno prispevala tudi zaostrena situacija med Rusijo in Ukrajino ter dejstvo, da se izteka pogodba o tranzitu plina med državama, ki ne bo podaljšana. Položaj v Evropi dodatno otežuje hladno in brezvetrno vreme, ki je zmanjšalo proizvodnjo iz obnovljivih virov in pospešilo črpanje obstoječih zalog plina. Nafta WTI se giblje okrog nivoja 70 dolarjev za sod. Ceno držijo naraščajoče marže rafinerij za destilatne izdelke ter dvomi o tem, ali bo Opec+ leta 2025 odpravil prostovoljne omejitve proizvodnje zaradi presežka na trgu. Zaostrovanje razmer med Rusijo in Ukrajino je spodbudilo tudi rast cene zlata na 2.650 dolarjev za unčo. Kriptovalute so v novembru dosegla izjemno rast, predvsem po ameriških volitvah, ko je trg dosegel nove rekordne vrednosti. Ethereum in Bitcoin sta pridobila(47 % oz. 37 %) slednji je med drugim prvič presegel magično mejo 100.000 ameriških dolarjev. Manjši kovanci so dosegli še višje donose, predvsem zaradi dejstva, da je na volitvah zmagal Donald Turmp, ki podpira nadaljnji razvoj kriptovalut.