Kapitalski trgi v decembru

Po negativnem novembru je zadnji mesec preteklega leta poskrbel za praznično vzdušje na svetovnih borzah. V ZDA je bila decembra v središču pozornosti še vedno inflacija ter z njo povezano zasedanje ameriške centralne banke (Fed). Indeks cen življenjskih potrebščin je v novembru v ZDA na letni ravni dosegel 6,8 %, kar je največ v zadnjih 39 letih. Guverner Fed, Jerome Powell, je na decembrskem zasedanju upokojil termin, da inflacija prehodna, kot je zagotavljal sprva, in da obstaja visoko tveganje dlje trajajoče inflacije, kot je bilo sprva pričakovano. V boju proti povišani inflaciji v letu 2022je zato napovedal tri dvige ključne obrestne mere. Vlagatelji so napovedano postopno dvigovanje obrestnih mer sprejeli z odobravanjem, posledično je bil mesec december ob nadaljevanju gospodarskega okrevanja za ameriške borzne vlagatelje najbolj donosen v več kot zadnjih desetih letih. Osrednji delniški indeks S&P 500 je pridobil 3,79 % (v EUR).

Na stari celini so se razmere povezane s hitrim širjenjem omikrona zaostrile. Med državami z bolj strogimi ukrepi lahko izpostavimo Nizozemsko, ki je uvedla »lockdown«. Poslovna aktivnost evroobmočja se je podatkih inštituta IHS Markit v decembru znižala, vendar z vrednostjo kazalnika nad 50 še vedno kaže na rast. Tudi v  Evropi je inflacija konec leta dosegla novo rekordno vrednost, ki po preliminarnih podatkih znaša 5,0 % na letni ravni. Manj optimistične novice pa niso skazile razpoloženja na evropskem borznem trgu saj so tamkajšnje delnice v decembru opazno pridobile na vrednosti. Med trgi v razvoju lahko izpostavimo Kitajsko oz. tamkajšnje dogajanje na nepremičninskem trgu. Bonitetna hiša S&P je v decembru za nepremičninsko družbo Evergrande razglasila stečaj, ker ni plačal obveznosti ob koncu novembra. Ob omembi trgov v razvoju ne moremo mimo rasti cene za sod nafte WTI, ki je decembra ponovno zabeležila opazno rast.

Okrevanje gospodarstev v letu 2021 je povzročilo visoko rast cen in težave v dobavnih verigah, na kar se večina pomembnih centralnih bank v začetku ni odzvala. V preteklem mesecu je vlagatelje presenetila angleška centralna banka, ki se je dvignila ključno obrestno mero za 0,15 % točke. Zahtevana donosnost državnih obveznic je rastla tudi drugod po Evropi kar je povzročilo padanje cen varnih obveznic (donosnost in cena obveznic sta obratno korelirani).