Hernija diska je ena najpogostejših degenerativnih sprememb hrbtenice. Najpogosteje prizadene osebe med 30. in 50. letom starosti in se pojavi pretežno v ledvenem delu hrbtenice. Je stanje, pri katerem se medvretenčna ploščica izboči in pritiska na hrbtenjačo, s čimer povzroči moten prenos živčnih signalov. Kar se odraža v bolečini v predelu, kjer se je disk izbočil.
Poleg bolečine, hernijo diska spremljajo tudi simptomi, ki se pojavijo kot posledica pritiska na živčno korenino. Ti simptomi se navadno pojavijo po poteku živca oziroma v predelu, ki ga poškodovan živec oživčuje. Omenjeni simptomi so bolečina v roki ali nogi, mravljinčenje, odrevenelost, zmanjšana mišična moč, občutek pekoče bolečine ali elektrike. V nekaterih primerih lahko pritisk diska na hrbtenjačo povzroči motnje hoje in ravnotežja, slabšo koordinacijo udov, mišično oslabelost ter motnje zaznave oziroma občutka.
Bolečine, nelagodje in potreba po rehabilitaciji vse pogosteje postajajo del našega življenja. K temu prispevajo staranje prebivalstva, vse več degenerativnih sprememb ter sodoben življenjski slog, ki pogosto vključuje premalo gibanja in preveč sedenja.
Naša misija je, da vam pomembne teme s področja zdravja približamo na razumljiv in uporaben način. Zato smo se povezali s partnerjem iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje Rehab Studio Brez Bolečin, ki bo v seriji člankov predstavil področja fizioterapije, rehabilitacije in preventivnih ukrepov za boljše počutje in kakovost življenja.
Skupek hujših simptomov, ki se pojavijo ob pritisku na snop živcev na spodnjem delu hrbtenjače – imenovanega cauda equina, združuje hujše simptome, ki nakazujejo na urgentno kirurško zdravljenje. Ti simptomi so motnje zaznave v predelu jahalnih hlač, zmanjšana moč nog, motnje uriniranja in odvajanja blata ter spolna disfunkcija.
Kljub pogosti pojavnosti hernije diska, obstaja veliko preventivnih ukrepov, ki jih vsak posameznik lahko izvaja, da zmanjša tveganje za pojav stanja. Z namenom uvajanja preventive se moramo najprej zavedati dejavnikov tveganja, ki povečajo možnost, za hernijo diska. Mednje sodijo dolgotrajno sedenje, fizično zahtevno delo s pogostimi prisiljenimi položaji, pomanjkanje telesne aktivnosti, slaba telesna drža, starostne degenerativne spremembe, prekomerna telesna teža, nenadni veliki napori ali poškodbe ter kajenje.
Mehanizem nastanka hernije diska
Da bi razumeli mehanizem nastanka hernije diska, moramo razložiti zgradbo medvretenčnih ploščic in tkiva ki jih obdaja. Medvretenčna ploščica je sestavljena iz želatinastega jedra, zgrajenega pretežno iz vode, katerega obdaja vezivni obroč. Iz zgornje in spodnje strani je ta v stiku z vretencema. Naloga medvretenčne ploščice je, da blaži sile, enakomerno porazdeli obremenitve in omogoča gibanje med vretenci.
Ključna sestavina medvretenčne ploščice je voda. Delež katere se, s starostnimi spremembami in ob prisotnosti ponavljajočih obremenitev, kot so prisilne drže, zmanjša. Posledično medvretenčna ploščica izgubi elastičnost in sposobnost enakomernega prenašanja sil. Ker medvretenčna ploščica ne opravlja več svoje funkcije enako učinkovito, je vezivni obroč bolj na udaru. Pogosto se tako pojavijo mikropoškodbe na vezivnem obroču. Želatinasto jedro medvretenčne ploščice začne uhajati na oslabljeno, z mikropoškodbami polno, stran vezivnega obroča. Ta lahko pod pritiskom želatinastega jedra poči in del želatinastega jedra se izboči navzven proti hrbteničnemu kanalu, kar imenujemo hernija diska oziroma medvretenčne ploščice.
Kako izgleda operacija in kako rehabilitacija po operaciji?
Kljub temu, da dokazi nakazujejo na veliko uspešnost konzervativnega zdravljenja hernije diska, mnogo ljudi zdravljenje tovrstne patologije povezuje z operacijo. Operacija se izvede z namenom razbremenitve živčnih struktur in zmanjšanja simptomov. Med operacijo, imenovano discektomija, kirurg izvede rez nad prizadetim delom hrbtenice, razmakne mišice in po potrebi odstrani manjši del struktur, ki onemogočajo dostop do mesta poškodbe. Nato odstrani izbočen del diska.
Po operaciji pričakujemo zmanjšanje simptomov, vendar je hitrost njihovega vpada odvisna od več dejavnikov, med katere sodijo trajanje pritiska na živec, stopnja poškodbe živca, velikost hernije, simptomi pred operacijo. Navadno najprej po operaciji izgine bolečina, ki se širi v nogo ali roko. Drugi simptomi, kot so mravljinčenje, zmanjšan občutek in zmanjšana mišična moč izzvenijo nekoliko kasneje.
Kljub temu, da je bil med operacijo odstranjen izbočen del diska, pa izvor težave in s tem nevarnost ponovnega nastanka hernije ostaja. Zato je potrebna učinkovita post operativna fizioterapevtska rehabilitacija. V akutni fazi po operaciji fizioterapevt pacienta nauči pravilnega obračanja in vstajanja iz postelje, pacient mora redno izvajati dihalne vaje ter lažje vaje za krepitev mišic nog in rok ter postopno povečevati dnevno razdaljo hoje. Navadno se v 3. tednu rehabilitacije po operaciji začne vključevati nežne mobilizacijske vaje, aktivacijo globokih stabilizatorjev trupa ter vaje za stabilizacijo ledvene hrbtenice. Od tu naprej se v sklop rehabilitacije postopno vključuje vaje za moč, stabilizacijo, ravnotežje in funkcionalne vzorce gibanja.
Zato torej operacija sama ni dovolj, za uspešnost je potrebna ustrezna in posamezniku prilagojena rehabilitacija.
Kako pristopiti k rehabilitaciji v primeru konzervativnega zdravljenja?
Področje konzervativne oblike rehabilitacije je velikemu številu ljudi žal še vedno slabo poznano. Zato ni odveč poglavja začeti z razlago, kaj vse konzervativno zdravljenje hernije diska sploh zajema. Osebi ne predpišemo strogega počitka na bolniški postelji, vendar ji le odsvetujemo aktivnosti, ki bolečino povečujejo. Čim prej se priporoča redno izvajanje vaj za stabilizacijo trupa, kontrolo medenice, odpravo mišičnih asimetrij, učenje aktivacije in krepitev globokih stabilizatorjev. Prav tako se pacienta spodbuja k postopnemu vračanju v aktivnosti, ki jih je počel pred pojavom bolečine. Na področje konzervativnega zdravljenja sodijo tudi protibolečinska in protivnetna zdravila, manualna terapija, kot so masaža in miofascialne tehnike, s poudarkom na zavedanju, da ima takšna oblika terapije kratkoročne pozitivne učinke. Pogosto se v fizioterapiji uporabljajo fizikalni agensi, ki prav tako nudijo kratkotrajno izboljšanje. Med najpogosteje uporabljene agense v primeru hernije diska so toplotna terapija, hlajenje, protibolečinska elektroterapija (imenovana TENS), laser, ultrazvok… Če naštete oblike zdravljenja ne pomagajo se stroka občasno odloči za uporabo epiduralnih steroidnih injekcij.
Vse naštete metode se uporabljajo z istim namenom, zmanjšati bolečino in odpraviti dejavnike tveganja za poslabšanje ali ponovno poškodbo. Naj vas o uspešnosti konzervativne metode prepričamo z razlago mehanizmov, ki se pojavijo kot odziv telesa na konzervativno zdravljenje in so ozadje zmanjšanja simptomov in kvalitetnejšega življenja pacienta. Konzervativna terapija, preko vnetnih mediatorjev, vpliva na zmanjšanje vnetja in otekline ter s tem zmanjšano draženje živčne korenine. V našem telesu so prisotni makrofagi ter encimi, ki omogočajo reabsorpcijo diska, ki se je izbočil in tako zmanjšajo njegov volumen ter pritisk na živčno korenino. Najpomembnejši in najdlje učinkovit mehanizem v ozadju konzervativnega zdravljenja je izboljšana stabilnost in mehanika gibanja hrbtenice. V sklopu tega pristopa k rehabilitaciji hernije diska je v ospredju strukturirana vadba, ki se ob pravilnem izvajanju odraža v povečani kontroli trupa, boljši medmišični koordinaciji, pravilnemu izvajanju osnovnih gibalnih vzorcev in zmanjšanju zaščitnega mišičnega spazma.
Če vas našteti mehanizmi niso prepričali, vas prepuščamo analognim dokazom. Pacienti zdravljeni s konzervativno obliko terapije poročajo o izboljšanju simptomov v 6-12 tednih. Prav tako dokazi navajajo izboljšanje simptomov pri približno 60 – 80 % pacientih brez operacije.
Kako vem katera oblika rehabilitacije je najbolj primerna zame?
Izbira zdravljenja je v prvi vrsti odvisna od resnosti simptomov, ki jih pacient občuti in navaja. Večinoma, stanje najprej poskusimo zdraviti s konzervativno terapijo. Če v obdobju treh mesecev pacient ne poroča o izboljšanju stanja in zmanjšanju simptomov se odločamo o operaciji. Pri veliki večini pacientov se stanje s fizioterapijo znatno izboljša.
Na drugi strani obstajajo urgentna stanja, pri katerih je posredovanje z operacijo nujno. Mednje sodijo omenjeni sindrom cauda equina, progresivna mišična oslabelost in nevrološki izpadi (kot je padajoče stopalo) ter neznosna radikularna bolečina, ki omejuje spanje in funkcijo ter se kljub ustrezni terapiji ne izboljšuje.
V primeru, ko pacient lahko funkcionira in občuti bolečino in mravljince, vendar brez hudih nevroloških izpadov je primeren kandidat za konzervativno obliko zdravljenja.
Osnovne vaje s katerimi lahko poskusite doma
Spodaj prilagamo nekaj osnovnih stabilizacijskih vaj, ki jih lahko izvajate doma in z njimi preprečite pojav ali napredovanje simptomov. Če se med izvajanjem katerekoli vaje simptomi okrepijo z vajo prenehajte.
Bird dog: Postavite se na vse štiri. Hkrati iztegnite nasprotno roko in nogo, pri tem ohranite raven hrbet in stabilen trup. Nato se vrnite v začetni položaj in zamenjajte stran.
Dead bug: Lezite na hrbet z dvignjenimi rokami in nogami pokrčenimi v kolenih. Počasi iztegnite roko proti ušesu in nasprotno nogo proti tlom, medtem ko ledveni del hrbta ostaja v stiku s podlago. Nato ponovite na drugo stran.
Stranska deska: Ulezite se na bok in se oprite na podlaket. Dvignite boke od podlage, tako da telo tvori ravno linijo od glave do stopal. Položaj zadržite in enakomerno dihajte. Za lažjo različico upognite kolena in jih položite na tla.
Dvigi bokov: Lezite na hrbet s pokrčenimi koleni in stopali na tleh. Stisnite zadnjične mišice ter dvignite boke. Nato jih nadzorovano spustite nazaj na podlago.
Odpiranje kolen leže na boku z elastiko: Ulezite se na bok s pokrčenimi koleni in stopali skupaj. Dvignite zgornje koleno navzgor, medtem ko medenica ostane stabilna in stopala skupaj. Počasi spustite koleno nazaj v začetni položaj. Za težjo različico namestite elastiko okoli kolen.
V kolikor se v naštetih simptomih prepoznate se naročite na uvodni posvet v Rehab Studiu Brez Bolečin, enem izmed 200+ zdravstvenih ustanov v mreži PRVA Zdravje. Obravnave v Studiu lahko koristite s sklenjenim paketom PRVA Zdravje, Rehabilitacije ali Rehabilitacije in Psihološka pomoč.
