Novice  

Izgorelost ne nastane čez noč: kako prepoznati znake preobremenjenosti in kdaj poiskati pomoč



Izgorelost ne nastane čez noč: kako prepoznati znake preobremenjenosti in kdaj poiskati pomoč

“Delu čast in oblast.” – “Življenje ni praznik, je delovni dan.” – “Brez dela ni jela.” – ”Brez muje se še čevelj ne obuje.” – “Stisni zobe in potrpi.” – “Kdor ne dela, naj ne jé.”

Repertoar slovenskih pregovorov kaže na to, da smo Slovenci delovni narod in da je delavnost ena izmed najbolj cenjenih vrednot pri nas. Od nekdaj se je spodbujalo, da “stisnemo zobe” in še malo potrpimo. A neizprosen kapitalizem, stalna produktivnost in zahteve sodobnega časa, ki narekujejo vse bolj nečloveške pogoje za življenje, pri vse več ljudeh puščajo posledice, tako na telesnem kot mentalnem zdravju.

Leta 2020 je pandemija Covid-19 še posebej močno posegla v naša življenja in še bolj zabrisala meje med delom in počitkom. Mnogi so prevzeli še več odgovornosti na delovnem mestu in v domačem okolju, hkrati pa izgubili občutek varnosti, predvidljivosti in povezanosti. Na spletu se je po letu 2020 v spletnih brskalnikih izrazito povečalo iskanje besede kot je »burnout« in »izgorelost«, kar kaže na to, da so ljudje vse pogosteje začeli prepoznavati simptome dolgotrajne psihofizične izčrpanosti.

Duševne stiske, izgorelost in občutek preobremenjenosti postajajo vse pogostejši spremljevalci sodobnega življenja. K temu pomembno prispevajo hiter tempo dela, visoka pričakovanja v poslovnem okolju ter zabrisane meje med zasebnim in poklicnim življenjem.

Naša misija je, da vam pomembne teme s področja zdravja približamo na razumljiv in uporaben način. Naš partner iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje, M Clinic, bo v seriji člankov predstavil področja mentalnega zdravja, psihoterapije ter izzivov, kot je izgorelost, s posebnim poudarkom na vplivu psihološkega počutja na delovno okolje, podjetja in zaposlene.

Kaj je izgorelost?

 Izgorelost ni zgolj modna beseda ali posledica »preveč dela«. Gre za kompleksno stanje kronične psihofizične izčrpanosti, ki nastane, ko je človek predolgo izpostavljen stresu, brez možnosti ustrezne regeneracije.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izgorelost opredeljuje kot sindrom, ki je posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu na delovnem mestu, zlasti pri delu z ljudmi in v čustveno zahtevnih situacijah (npr. učitelji, psihologi, managerji, zdravstveni delavci ipd.).

Zanjo so značilni ključni elementi:

  • Občutek izčrpanosti in pomanjkanja energije,
  • Depersonalizacija ali občutki cinizma (kar pomeni zmanjšana skrbnost do ljudi, pomanjkanje empatije, kar se kaže v neosebni obravnavi drugih in cinizmu, saj tako posameznik znižuje premočno čustveno vznemirjenost)
  • zmanjšana učinkovitost in občutek neuspešnosti (zaznavanje sebe kot neuspešnega, neučinkovitega).
  • pojavijo se lahko razni fizični simptomi, tudi brez jasnih medicinskih vzrokov

Ob tem je pomembno razumeti, da izgorelost ni omejena samo na delovno okolje. Pojavlja se lahko tudi pri starševstvu, skrbi za druge, študiju ali dolgotrajnem čustvenem naporu v odnosih. Mnogi ljudje, ki izgorijo, so pravzaprav zelo odgovorni, vestni in empatični posamezniki. Pogosto gre za ljudi, ki težko postavljajo meje, imajo visoka pričakovanja do sebe in svojo vrednost povezujejo z visoko storilnostjo. Ob tem pa mnogi počitek doživljajo kot lenobo ali izgubo časa.

 

Izgorelost in alostatična preobremenitev

Da bi razumeli izgorelost, moramo razumeti stres. Stres sam po sebi ni problematičen. Naš organizem je ustvarjen za to, da se prilagaja spremembam in obremenitvam ter da se sooča z vsakodnevnimi izzivi. Težava nastane takrat, ko je obremenitev iz dneva v dan več in stres postane kroničen.

Ko naši možgani zaznajo nevarnost (ki je lahko realna ali pričakovana), se aktivira simpatični del avtonomnega živčnega sistema in telo se pripravi na soočanje z nevarnostjo. Poveča se srčni utrip, pričnejo se sproščati stresni hormoni in pozornost se usmeri na preživetje.

V sodobnem svetu nevarnost pogosto ne predstavlja medved, ki smo ga ravnokar srečali v gozdu, temveč neprestana dosegljivost po telefonu, preobremenjen urnik, finančna negotovost, čustveni konflikti, občutek, da nikoli nismo dovolj dobri, ter stalna potreba po prilagajanju. Tako je telo večino časa v stanju preživetja in premalo v stanje varnosti in regeneracije.

V nevroznanosti uporabljamo izraz alostatična preobremenitev (angl. allostatic load). Gre za »ceno«, ki jo telo plačuje zaradi dolgotrajnega prilagajanja stresu. Če je organizem predolgo aktiviran, začnejo trpeti različni sistemi v organizmu: hormonski, imunski, prebavni, srčno-žilni in živčni sistem.

Izgorelost je v veliki meri povezana s preobremenjenostjo živčnega sistema. Ko smo dlje časa v stanju napetosti, naše telo izgubi občutek notranje varnosti. Živčni sistem začne delovati, kot da nevarnost nikoli ne mine.

To se lahko kaže na dva načina:

  • Stanje povečane    pozornosti    ali     odziv     “boj”/“beg”     (nemir,    tesnoba, razdražljivost, hiperaktivnost),
  • ali zamrznitev    (izčrpanost,    otopelost,    pomanjkanje    energije,    občutek praznine).

 

Kako prepoznamo izgorelost?

Maja Kvartič, mag. ZDŠ in specializantka sistemske psihoterapije iz M Clinic
Maja Kvartič, mag. ZDŠ in specializantka sistemske psihoterapije iz M Clinic

V M Clinic na oddelku za obvladovanje stresa kot psihoterapevtka opažam, da ljudje izgorelosti pogosto ne prepoznajo pravočasno in simptome velikokrat preslišijo. Pogosto je slišati stavek, “če drugi lahko, bom tudi jaz” in zberejo še tiste zadnje procente notranje moči, da zjutraj vstanejo in se prebijejo skozi dan. Do izgorelosti tako ne pride čez noč, temveč je posledica dolgoletnega življenjskega stila. Življenja pod stalnim notranjim pritiskom, razpršenosti med preveč obveznostmi, prevzemanjem preveč odgovornosti na svoja lastna ramena ter nenehnih ugajanjem drugim. Ob tem postanejo lastne potrebe ali polnjene notranje baterije prej breme, kot osnovno vodilo za življenje.

Izgorelost se pogosto začne neopazno in se sprva pogosto zamenjuje za utrujenost. Razlika med kronično utrujenostjo in izgorelostjo se pojavi takrat, ko počitek ne pomaga več. Rešite hiter test in preverite na kateri stopnji stresa ste.

Med zgodnjimi znaki so lahko:

  • občutek, da nikoli ni dovolj časa,
  • težko odklapljanje od dela,
  • občutek stalne notranje napetost,
  • občutek krivde ob počitku,
  • zmanjšana sposobnost veselja,
  • razdražljivost,
  • motnje spanja,
  • pozabljivost in »možganska megla«,
  • težave pri odločanju in

Kasneje pa se lahko pojavijo:

  • močna telesna izčrpanost,
  • psihosomatski simptomi (pogosti prehladi, prebavne motnje, nihanje sladkorja v krvi, tinitus, kratka sapa, srčna aritmija, itd.),
  • telesne bolečine brez jasnega vzroka,
  • tesnoba,
  • panični napadi,
  • čustvena otopelost,
  • občutek praznine,
  • jokavost,
  • občutek nemoči,
  • izguba smisla,
  • socialni umik,
  • depresivni simptomi,
  • povečano uživanje alkohola in drog,
  • negativna stališča do strank,
  • povečana odsotnost z dela,
  • prekinitev delovnega

 

Kaj lahko storimo?

Prvi korak je prepoznavanje, da telo ni sovražnik, ampak nosilec informacij. Simptomi niso znak neuspeha, temveč opozorilo, da organizem potrebuje drugačen način življenja.

Okrevanje po izgorelosti običajno ne pomeni samo dopusta ali nekaj dni počitka. Če se človek po počitku vrne v enake vzorce, se težave pogosto ponovijo.

Pomembni koraki vključujejo:

  1. Upočasnitev: Živčni sistem potrebuje občutek varnosti. To pomeni več rutine, predvidljivosti in manj konstantne stimulacije.
  2. Počitek brez občutka krivde: Počitek ni nagrada za produktivnost, ampak osnovna biološka potreba.
  3. Postavljanje mej: Veliko ljudi v izgorelosti težko reče »ne«. Učenje mej je pogosto ključen del okrevanja. Regulacija živčnega sistema
  4. Pomagajo lahko:
    • dihalne tehnike,
    • sprostitev telesa
    • gibanje,
    • stik z naravo,
    • zmanjšanje digitalne preobremenitve,
    • dovolj spanja,
    • varni
  5. Psihoterapija in razumevanje lastnih vzorcev: Pogosto izgorevamo tudi zaradi notranjih prepričanj in kritičnega odnosa do sebe:
    • »Moram biti«
    • »Ne smem razočarati«
    • »Moja vrednost je v tem, koliko«

S pomočjo psihoterapije lahko pomaga raziskovati te globlje vzorce in razvijati bolj sprejemajoč odnos do sebe. Čeprav je izgorelost boleča izkušnja, jo mnogi kasneje opisujejo tudi kot prelomnico. Kot trenutek, ko telo ni več dovolilo živeti proti sebi. Izgorelost nas pogosto prisili, da se vprašamo:

    • Kako živim?
    • Komu se nenehno dokazujem?
    • Kdaj in kje ignoriram svoje meje?
    • Kaj moje telo že dolgo poskuša povedati in ga ne slišim?

V družbi, ki ceni hitrost in storilnost, postaja sposobnost ustavljanja pravzaprav oblika psihološke zrelosti. Morda ni cilj to, da zmoremo vedno več. Morda je pomembnejše to, da začnemo živeti na način, ki ga naš telo ne samo zdrži, temveč živi v vsej svoji polnosti.

Izgorelost se ne zgodi čez noč, zato tudi okrevanje zahteva čas, razumevanje in pravi pristop.
(foto:www.shutterstock.com)

Zgodba klienta:

“Združevanje petih podjetij v eno. Več kot 1000 ljudi čaka na nove pogodbe in plače, potekajo pogajanja s sindikati in svetom delavcev. Ekipa, ki jo vodim, je razpršena po vsej Sloveniji in se med seboj sploh ne pozna, vseeno pa moramo izvesti izjemno zahtevne procese. Ne spim. Telefon zvoni od jutra do poznega večera. Na neki točki ga utišam, a začnejo prihajati sporočila eno za drugim. Boli me glava, težko diham. Nekega jutra se zbudim in ne čutim desne roke. V glavi mi razbija. Mož me odpelje na urgenco. Slikanje glave, preiskave, sumi na najmanj pet različnih bolezni. Strah mi preplavi celo telo. Bolniška ne pride v poštev. Zadeve v službi je treba urediti in jaz sem vodja. Po pol leta končno uredimo najnujnejše. Zaprosim za dopust, vendar je zavrnjen, ker je še vedno preveč stvari za dokončati. Boli me celo telo. Zdravnica mi predpiše bolniško. Dva tedna ležim. Pojavijo se tesnobni napadi, srce divja, hujšam. Nimam energije ne za družino ne zase. Kronična utrujenost ne mine. Začne me boleti hrbet. Trikrat me zagrabi v križu. Sledijo fizioterapije in rehabilitacije. Delam po štiri ure na dan, a zaradi bolečin v hrbtu ne morem sedeti. Odpoved ne pride v poštev. Kdo bo plačal položnice? In tako vztrajam, dokler zares ne obležim in ne morem več vstati iz postelje, nič več nima smisla, razmišljam da je to moj konec in si očitam, da nisem dovolj naredila.

Stara sem bila 38 let. Nihče v vsem tem času ni pomislil na izgorelost. Dva sodelavca sta končala v bolnici, še danes po 9 letih nista popolnoma okrevala.”

Izgorelost se ne zgodi čez noč, zato tudi okrevanje zahteva čas, razumevanje in pravi pristop. V M Clinic, eni izmed 200+ zdravstvenih ustanov v mreži PRVA Zdravje, vam pomagamo razumeti, kaj se dogaja z vašim telesom in živčnim sistemom, ter skupaj z vami poiščemo pot do ponovne energije, ravnovesja in dobrega počutja. V okviru kritja PRVA Zdravje Psihološka pomoč in rehabilitacije lahko koristite psihoterapevtske storitve  v Medicinski kliniki M Clinic. Na voljo so vam brezplačni posveti, kjer lahko preverite, kakšna podpora bi bila za vas najprimernejša.


Ključne besede:




Bodite obveščeni prvi