Zaščita pred soncem sodi med temelje zdrave kože. A čeprav danes o nevarnostih UV-sevanja vemo več kot kdaj koli prej, marsikdo zaščitne kreme še vedno ne uporablja tako, kot bi moral. Zato je njena zaščita v praksi precej šibkejša, kot bi lahko bila.
Mnogi menijo, da zaščitno kremo uporabljajo ustrezno, vendar v praksi pogosto nanesejo premalo izdelka, ga ne obnavljajo dovolj pogosto ali zaščitijo le del kože. Posledica je večja izpostavljenost UV-sevanju, ki lahko vodi v sončne opekline, prezgodnje staranje kože in povečano tveganje za razvoj kožnega raka.
V poletnih mesecih je naša koža še posebej izpostavljena zunanjim vplivom, kot so sončno sevanje, visoke temperature in UV-žarki, ki lahko dolgoročno vplivajo na njeno zdravje. Kljub večji ozaveščenosti o zaščiti pred soncem pogosto spregledamo pomen pravilne in dosledne nege kože.
Naša misija je, da vam približamo pomembne teme s področja zdravja na razumljiv in uporaben način. Zato smo se povezali s partnerjem iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje Kliniko Omnia, ki bo v tem članku predstavila področje zdravja kože, s poudarkom na pravilni zaščiti pred soncem in sodobnih pristopih k negi kože.
Kako izbrati pravo kremo
Pri izbiri izdelka je pomembno, da posežemo po širokospektralni zaščitni kremi, ki ščiti tako pred UVA kot UVB žarki.
UVB-žarki so glavni povzročitelji sončnih opeklin, medtem ko UVA-žarki prodirajo globlje v kožo, pospešujejo njeno staranje ter pomembno prispevajo k nastanku kožnega raka. Zato je pomembno, da izbrani izdelek zagotavlja zaščito pred obema vrstama sevanja.
Za vsakodnevno uporabo je priporočljiv zaščitni faktor (SPF) najmanj 30, medtem ko je pri intenzivnejši izpostavljenosti soncu, na morju, v gorah ali v poletnih mesecih priporočljiva uporaba SPF 50 ali višjega.
Zaščitni filtri so lahko organski (kemični) ali mineralni. Organski filtri UV-sevanje absorbirajo in ga pretvorijo v toploto, mineralni filtri (najpogosteje cinkov oksid in titanov dioksid) pa UV-sevanje deloma odbijajo oziroma razpršujejo ter ga hkrati tudi absorbirajo. Obe vrsti filtrov ob pravilni uporabi zagotavljata učinkovito zaščito.
5 najpogostejših napak pri zaščiti pred soncem
Napaka št. 1: Premalo kreme pomeni premalo zaščite
Ena najpogostejših napak je nanos premajhne količine zaščitne kreme. Večina ljudi uporabi le del priporočene količine, zato dejanska zaščita pogosto ne dosega vrednosti, navedene na embalaži izdelka.
Za optimalno zaščito je treba nanesti približno 2 mg zaščitnega sredstva na kvadratni centimeter kože, kar za povprečnega odraslega pomeni približno 30–35 ml izdelka za celotno telo.
Praktično pravilo je uporaba približno šestih čajnih žličk zaščitne kreme:
- pol čajne žličke za obraz in vrat,
- dve čajni žlički za prsni koš, trebuh in hrbet,
- ena čajna žlička za vsako zgornjo okončino,
- nekoliko več za obe spodnji okončini.
Pri uporabi zaščitnih pršil je pomembno, da izdelek nanesemo enakomerno in v zadostni količini, dokler koža ni vidno prekrita s tankim slojem izdelka.
Napaka št. 2: Napačen čas nanosa
Zaščitno kremo je priporočljivo nanesti 15 do 30 minut pred izpostavljanjem soncu, da se izdelek enakomerno porazdeli po koži in doseže optimalno učinkovitost.
Pogosta napaka je nanašanje kreme šele ob prihodu na plažo ali po začetku aktivnosti na prostem, ko je koža UV-sevanju že izpostavljena.
Napaka št. 3: Zaščita samo poleti
Veliko ljudi zaščitno kremo uporablja le med poletnimi počitnicami, vendar UV-sevanje deluje skozi vse leto, tudi v oblačnih dneh.
Ocenjuje se, da velik del življenjske izpostavljenosti soncu predstavlja tako imenovana naključna izpostavljenost, med hojo, vožnjo z avtomobilom, športnimi dejavnostmi ali vsakodnevnimi opravili na prostem. Posebej intenzivna je izpostavljenost v gorah, kjer je UV-sevanje zaradi nadmorske višine močnejše.
Napaka št. 4: Spregledani predeli telesa
Pri nanašanju zaščitne kreme ljudje pogosto pozabijo na določene dele telesa, ki so kljub temu močno izpostavljeni soncu.
Med najpogosteje spregledanimi predeli so:
- ušesa,
- vrat,
- ustnice,
- hrbtna stran dlani,
- narti,
- lasišče pri osebah z redkejšimi lasmi ali plešavostjo.
Prav na teh mestih pogosto opažamo sončne poškodbe kože in razvoj nekaterih oblik kožnega raka.
Napaka št. 5: En nanos naj zadošča za ves dan
Tudi najbolj kakovostna zaščitna krema ne zagotavlja celodnevne zaščite po enem samem nanosu.
Zaščito je priporočljivo obnavljati približno na dve uri izpostavljenosti soncu ter vedno po plavanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo. Sčasoma se zaščitni sloj na koži tanjša in odstranjuje, kar zmanjšuje njegovo učinkovitost.
Kako SPF umestiti v jutranjo rutino
Zaščitni faktor naj bo pri vsakodnevni negi kože zadnji korak jutranje rutine. Nanesemo ga po negovalnih serumih ter kremah.
Čeprav številni pudri, tekoče podlage ter BB in CC kreme vsebujejo zaščitni faktor, sami po sebi običajno ne zagotavljajo zadostne zaščite, saj jih na kožo ne nanašamo v količinah, potrebnih za doseganje deklariranega SPF.
Priporočljivo je, da pred nanosom ličil uporabimo samostojni izdelek z zaščitnim faktorjem, čez dan pa zaščito obnavljamo.
Shranjevanje, ki podaljša učinkovitost
Učinkovitost zaščitnih izdelkov je odvisna tudi od pravilnega shranjevanja.
Izdelke hranimo v suhem in hladnem prostoru, zaščitene pred neposredno sončno svetlobo in visokimi temperaturami. Prav tako je pomembno upoštevati rok uporabe, saj se lahko učinkovitost filtrov sčasoma zmanjša.
Zaščita kot naložba v zdravje kože
Pravilna uporaba zaščitnih krem ni pomembna le za preprečevanje sončnih opeklin. Dolgoročno zmanjšuje tveganje za prezgodnje staranje kože, pojav pigmentnih sprememb in razvoj kožnega raka.
Ob uporabi zaščitnih krem ne smemo pozabiti tudi na druge zaščitne ukrepe: nošenje lahkih zaščitnih oblačil, pokrival s širokim robom, kakovostnih sončnih očal ter zadrževanje v senci, kadar je sončno sevanje najintenzivnejše.
Kdaj na obisk K dermatologu?
Intenzivno sončenje pusti na koži sledi, ki jih pogosto ne vidimo takoj, a se lahko dolgoročno pokažejo kot resen zdravstveni problem. V Kliniki OMNIA zato že med poletnimi meseci svetujemo dermatološki pregled osebam s povečanim tveganjem, tistim s številnimi znamenji ali pigmentnimi spremembami, svetlejšo poltjo, družinsko anamnezo kožnega raka, pa tudi vsem, ki opazijo novo ali spremenjeno znamenje na koži.
V septembru in oktobru, ko se poletje izteče, pa pregled priporočamo prav vsem. Koža je bila čez poletje izpostavljena UV-sevanju, morebitne pigmentne spremembe so zato bolj opazne, a tudi morebitne poškodbe se v tem obdobju že lahko pokažejo, zato je jesen idealen čas za preventivni pregled.
Naročite se na pregled v Kliniki Omnia, eni izmed 200+ zdravstvenih ustanov v mreži PRVA Zdravje, kjer poleg dermatološkega področja pokrivajo širok spekter zdravstvenih storitev in nudijo celostno obravnavo. Obravnave v kliniki Omnia lahko koristite s sklenjenim zdravstvenim zavarovanje PRVA Zdravje, Specialisti in zdravila.
