Glavobol sodi med najpogostejše nevrološke simptome in pomembno vpliva na kakovost življenja, delovno učinkovitost ter vsakodnevno funkcioniranje posameznika. Ločimo primarne glavobole, pri katerih je glavobol samostojna nevrološka motnja, ter sekundarne glavobole, kjer je bolečina posledica drugega bolezenskega stanja, kot so žilne ali strukturne spremembe, poškodbe, okužbe ali motnje znotrajlobanjskega pritiska. Med primarnimi glavoboli sta najpogostejša migrena in glavobol tenzijskega tipa, ki se med seboj razlikujeta po klinični sliki, mehanizmu nastanka in pristopu k zdravljenju.
V današnjem svetu so nevrološka obolenja vse pogostejša. Pogosto nastajajo kot posledica številnih dražljajev iz okolja, stresa in hitrega načina življenja.
Naša misija je, da vam približamo teme z različnih področij zdravja. Zato smo se povezali s partnerjem iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje Kliniko Omnia, ki bo v seriji člankov predstavila področje nevroloških in oftalmoloških obolenj.
Pri postavljanju diagnoze je ključnega pomena natančna anamneza. Zdravnika zanimajo predvsem značaj bolečine, njena lokacija, trajanje, intenzivnost ter spremljajoči simptomi. Prav podrobna klinična obravnava običajno omogoči razlikovanje med posameznimi vrstami glavobola brez potrebe po dodatnih preiskavah.
Primarni glavoboli
Migrena prizadene približno 15 % odrasle populacije in se dva- do trikrat pogosteje pojavlja pri ženskah. Najpogosteje se začne v zgodnji odrasli dobi in poteka v obliki ponavljajočih se napadov, ki trajajo od nekaj ur do več dni. Glavobol je običajno zmeren do hud, pogosto enostranski ter utripajoč ali kljuvajoč. Bolnike pogosto pomembno omejuje pri vsakodnevnih dejavnostih, spremljajo pa ga lahko slabost, bruhanje ter povečana občutljivost na svetlobo in zvok.
Pri številnih bolnikih se že pred pojavom glavobola pojavijo opozorilni oziroma prodromalni simptomi, kot so utrujenost, spremembe razpoloženja, motnje koncentracije ali spremembe apetita. Približno četrtina bolnikov doživlja tudi migrensko avro, ki se razvija postopoma nekaj minut do ene ure pred začetkom glavobola. Najpogostejša je vidna avra, pri kateri bolniki opisujejo cikcakaste svetlobne linije, bleščanje in druge prehodne motnje vida. Redkeje se pojavijo tudi motnje občutkov ali težave z govorom, kar lahko včasih posnema simptome možganske kapi. Migrenska avra se lahko izjemoma pojavi tudi brez kasnejšega glavobola.
Najpogostejša oblika primarnega glavobola pa je glavobol tenzijskega tipa, s katerim se vsaj enkrat v življenju sreča več kot polovica ljudi. Za razliko od migrene je ta glavobol običajno obojestranski, blage do zmerne intenzitete, stalen in tiščoče narave. Bolniki ga pogosto opisujejo kot občutek stiskajočega obroča okoli glave ali pritisk za očmi. Telesna aktivnost ga praviloma ne poslabša, prav tako ga običajno ne spremljajo izrazitejši pridruženi simptomi, kot sta slabost in preobčutljivost na svetolobo. Čeprav lahko traja več ur ali celo dni, posameznika običajno ne omejuje bistveno pri vsakodnevnih opravilih.
Kako si lahko pomagamo?
Sprožilci glavobolov so pogosto zelo individualni. Med pogostejšimi dejavniki so stres, utrujenost, čustvena napetost, pomanjkanje spanja in slaba telesna drža. Pri migreni imajo pomembno vlogo tudi hormonske spremembe, določena hrana, vremenski vplivi ter različni senzorični dražljaji. Kadar je glavobol prisoten 15 ali več dni mesečno vsaj tri mesece, govorimo o kroničnem glavobolu.
Pri prepoznavanju sprožilcev in spremljanju pogostosti težav je lahko zelo koristno vodenje dnevnika glavobola, kjer bolnik beleži:
- pogostost in trajanje glavobolov,
- intenzivnost bolečine,
- spremljajoče simptome,
- morebitne sprožilce,
- uporabo zdravil.
Pri bolnikih z značilno klinično sliko primarnega glavobola in normalnim nevrološkim pregledom dodatne preiskave večinoma niso potrebne. Napotitev k nevrologu pa je priporočljiva, kadar glavobol po poteku ali simptomih ni značilen za primarni glavobol, kadar se stopnjuje po intenzivnosti ali pogostosti oziroma kadar standardno zdravljenje ni učinkovito. Posebno pozornost zahtevajo tudi bolniki, ki vse pogosteje posegajo po protibolečinskih zdravilih, saj lahko prepogosta uporaba analgetikov sama vodi v razvoj glavobola zaradi prekomerne rabe zdravil.
Vedno moramo biti pozorni tudi na opozorilne znake, ki lahko nakazujejo sekundarni glavobol in zahtevajo urgentno obravnavo. Mednje sodijo nenaden in izrazito močan glavobol, hitro slabšanje težav, prisotnost nevroloških izpadov, povišana telesna temperatura z otrdelim vratom, glavobol po poškodbi glave ali novonastali glavobol po 50. letu starosti. V takšnih primerih so potrebne dodatne slikovne preiskave in pogosto tudi nujna nevrološka obravnava.
Zdravljenje
Migrena in tenzijski glavobol sta najpogostejši obliki primarnih glavobolov, vendar se med seboj pomembno razlikujeta po simptomih, vplivu na vsakdanje življenje in načinu zdravljenja. Natančna anamneza in klinični pregled sta ključna za pravilno prepoznavanje vrste glavobola ter pravočasno odkrivanje morebitnih opozorilnih znakov sekundarnih vzrokov.
Zgodnje prepoznavanje, ustrezno zdravljenje in izobraževanje bolnikov lahko pomembno zmanjšajo breme glavobolov ter izboljšajo kakovost življenja posameznikov.
V kolikor se v naštetih simptomih prepoznate se naročite na prvi nevrološki pregled v Kliniko Omnia, eno izmed 200+ zdravstvenih ustanov v mreži PRVA Zdravje. Poleg področja nevrologije in oftalmologije so specializirani za zelo širok spekter zdravstvenih področij, ter tako nudijo celostno zdravstveno obravnavo. Obravnave lahko v Kliniki Omnia koristite s sklenjenim paketom PRVA Zdravje – specialisti in zdravila.
Več o zavarovanju PRVA Zdravje si oglejte in izberite na zdravje.prva.si.
