Svetovni dan zdravja, ki ga vsako leto zaznamujemo 7. aprila, je bil letos zaznamovan pod geslom »Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.« Tema poudarja, kako pomembno je, da se kot posamezniki in kot skupnost zanašamo na preverjene informacije, strokovna priporočila in zdrav življenjski slog. Ob tem pa poudarjamo, da pomen in bistvo Svetovnega dneva zdravja ne ostajata omejena zgolj na en dan, temveč sta pomembna skozi vse leto.
V sodobnem svetu preventiva ni več omejena le na gibanje, prehrano in spremljanje lastnega zdravja, temveč tudi na to, da imamo vnaprej urejeno pot do zdravstvenih storitev, ko jih potrebujemo – še posebej v obdobju, ko dostopnost pogosto ni samoumevna.
Zdravstvena pismenost: temelj za dobre odločitve v času, ko se informacije hitro širijo
Zdravstvena pismenost je sposobnost, da znamo informacije o zdravju najti, razumeti in uporabiti. NIJZ poudarja, da znanstveno preverjene informacije rešujejo življenja in da so temelj za učinkovito preventivo in zdravljenje.
Trenutno poteka druga nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti, ki proučuje, kako prebivalci dostopajo do zdravstvenih informacij, jih presojajo in kako se znajdejo v zdravstvenem sistemu. Prva raziskava iz leta 2020 je pokazala, da ima skoraj polovica odraslih Slovencev težave pri razumevanju zdravstvenih informacij. To vpliva na to, kako hitro iščemo pomoč, kako sledimo navodilom in kako učinkovito se zdravimo. To je pomembno tudi zato, ker pravočasna obravnava pogosto določi potek bolezni – na primer pri kožnih spremembah, bolečinah v hrbtu, prebavnih težavah ali sumu na kronične bolezni.
Čakalne dobe v Sloveniji 2026: dermatologija in gastroenterologija med najbolj obremenjenimi
Dolge čakalne dobe neposredno vplivajo tudi na bolniške odsotnosti. Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji dnevno bolniško odsotnih več kot 50.000 ljudi, stroški bolniških odsotnosti pa so presegli tri milijarde evrov. Eden največjih izzivov je, da se bolniška odsotnost med letom in obremenitvami sistema pogosto podaljšuje prav zaradi prepočasne obravnave.
Težava ni le v informacijah, temveč tudi v dostopnosti zdravstvenega sistema. Podatki NIJZ in eZdrav kažejo, da so čakalne dobe v številnih specialnostih v začetku leta 2026 dosegle nove vrhove. Dermatologija je ena najbolj obremenjenih – v Splošni bolnišnici Novo mesto mora pacient na prvi termin čakati kar 287 dni, v Novi Gorici 203 dni, v Ajdovščini pa 202 dni. Tudi za gastroskopijo so pogoste večmesečne čakalne dobe, nekatere pa se opravljajo skoraj izključno samoplačniško, kar dodatno obremenjuje posameznike. Hkrati poročila NIJZ kažejo na izrazit porast čakajočih v kategoriji »zelo hitro«.
Tovrstno čakanje ima večplastne posledice. Poleg poslabšanja zdravstvenega stanja se povečuje psihični pritisk, saj posameznik pogosto razmišlja o tem, ali bo moral zdravstveno storitev kriti sam. Samoplačniške storitve – še posebej ultrazvoki, dermatološki in ortopedski pregledi ter gastroskopije – so vse dražje.
Še posebej občutljivo je področje bolniških odsotnosti. Podjetja morajo v prvem mesecu bolniškega dopusta nadomestilo plače kriti sama, za posameznika pa to pomeni padec prihodka.
Primer: bruto plači 3000 evrov, kar pomeni približno 1950 evrov neto, znaša nadomestilo bolniškega dopusta najpogosteje 80 odstotkov oziroma približno 1560 evrov. Posameznik tako vsak mesec bolniške odsotnosti izgubi približno 390 evrov. Ste pripravljeni na tak in podoben izpad dohodka glede na svoje redne zadolžitve in stroške?
Predolgo čakanje na specialistične obravnave lahko zelo hitro privede do daljših odsotnosti z dela, večjega izpada dohodka in dodatnih skrbi v družini ter delovnem okolju.
Preventiva danes pomeni tudi vnaprej urejen dostop
Preventiva ni le vedno bolj nujen zdrav življenjski slog. Danes pomeni tudi to, da imamo vnaprej urejeno pot do pregleda, ko ga potrebujemo — brez nepotrebnega čakanja in brez finančnega tveganja. Pravočasen dostop zmanjša tveganje za zaplete, olajša sprejemanje odločitev, skrajša odsotnost z dela ter zmanjšuje potrebo po samoplačniških storitvah. V Sloveniji se zato vse več posameznikov odloča za dodatno zdravstveno zavarovanje.
V PRVI imamo na voljo dodatno zdravstveno zavarovanje, ki ponuja:
- dostop do več kot 200 zasebnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji in na Hrvaškem,
- spletno ali telefonsko naročanje 24/7 in termin pri specialistu najpozneje v desetih delovnih dneh oziroma še hitreje, tudi brez potrebne napotnice osebnega zdravnika, kolikor posameznik sklene paket PRVA Zdravje Nadstandard,
- ta trenutek kar 97‑odstotno zadovoljstvo uporabnikov naših storitev,
- zavarovanja za specialiste, diagnostiko, operativne posege, rehabilitacije, drugo zdravniško mnenje, preventivne preglede ter stroške zdravil in medicinskih pripomočkov.
Takšna ureditev ni nadomestilo za javno zdravstvo, temveč njegova dopolnitev. Pomembna prednost je tudi pri zavarovanjih, kot sta Specialisti in zdravila ali Rehabilitacije, saj sta oblikovana tako, da posamezniku pripada določeno število obravnav – na primer do 4 specialistične obravnave, kar pomeni skupno do 12 storitev/pregledov oziroma do 6 obravnav različnih vrst rehabilitacije letno.
Takšen model je za posameznika pogosto veliko ugodnejši kot zavarovanja, ki temeljijo le na zavarovalni vsoti. To je posebej pomembno v času, ko se cene samoplačniških storitev iz leta v leto zvišujejo, posameznik pa lahko že z enim ali dvema specialističnima pregledoma preseže vrednost, ki jo bi moral sicer sam plačati. Tako ima posameznik v praksi bistveno več koristi, saj ima vnaprej zagotovljen dostop do zdravstvenih storitev, ne da bi ga omejevala višina zavarovalne vsote ali trenutne tržne cene storitev.
Takšna ureditev ni nadomestilo za javno zdravstvo, temveč dopolnitev, ki zmanjšuje stres in pomaga posamezniku, da ne ostane sam v trenutku, ko potrebuje zdravnika – s tem pa posredno koristi tudi delodajalcem in širši družbi. PRVA Zdravje je mogoče skleniti zase ali za otroke od prvega leta naprej, do 68. leta starosti, prek enostavne spletne sklenitve, kjer si sami izberete kombinacijo glede na svoje potrebe.
Posebna prednost zavarovanja je paket PRVA Zdravje Nadstandard, ki še dodatno skrajša pot do obravnave, saj za večino zdravstvenih storitev – z izjemo radiologije – ne zahteva napotnice osebnega zdravnika. To pomeni, da se posameznik lahko naroči na pregled takoj in brez dodatnih administrativnih korakov, kar je v času podaljšanih čakalnih dob izjemna prednost. Mesečna premija za celovito zdravstveno zaščito, kadar gre za novonastalo bolezen ali poškodbo, se pri odraslih začne že pri 26,48 evra. Za sklenitev paketa je treba izbrati kombinacijo vsaj treh zavarovanj iz nabora Specialisti Nadstandard in zdravila, Rehabilitacije oziroma Psihološka pomoč in rehabilitacije ter Operativni posegi. Ob sklenitvi tovrstne kombinacije posameznik brezplačno prejme tudi genski test Geneplanet in brezplačno zavarovanje Preventivne storitve, ki vključuje dodatne preventivne preglede in diagnostične teste ter dopolnjuje celostno preventivno skrb za zdravje.
Vedno je primeren čas za razmislek
Čeprav smo Svetovni dan zdravja obeležili že pred časom, 7. aprila, se velja tudi tekom leta večkrat vprašati, kaj smo pripravljeni sami narediti za svoje zdravje danes, ko je za to pravi čas, in ali smo pripravljeni tudi na trenutke, ko zdravje zahteva več kot le preventivne navade. Zdrav življenjski slog ostaja temelj, dostop do pravočasne obravnave pa njegova nujna nadgradnja.
Zdravje ni le vrednota, temveč tudi odgovornost – do sebe, svojih bližnjih in skupnosti. Več informacij o možnostih urejenega dostopa do zdravstvenih storitev in spletni sklenitvi je na voljo na zdravje.prva.si.
