Pred kratkim, 31. oktobra, smo praznovali svetovni dan varčevanja. Namen razglasitve dne pred 94 leti je bil spodbuditi varčevanje po vsem svetu, njegovo praznovanje pa služi kot promocija. Da Slovenci varčevanju pripisujemo velik pomen, dokazuje 13,9-odstotna stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v letu 2017. Pri nas je bila ena najvišjih v zadnjih letih, med evropskimi državami pa smo po podatkih Eurostata v vrhu – pred nami sta bili le Švedska z 18,3 % in Nemčija s 17,3 %.
In čeprav je večini izmed nas že zelo dobro jasno, da moramo ob izzivih demografije in čedalje nižjih pokojninah sami nekaj narediti za bolj kakovostno preživljanje svoje jeseni, večje aktivacije posameznikov še ni mogoče opaziti. Slaba polovica še vedno najbolj verjame v varčevanje doma ali v bankah. Radi varčujemo v depozitih, pri čemer je namen varčevanja največkrat poznejši nakup izbranih (nemalokrat tudi luksuznih) dobrin, zadolžujemo se za nakupe stanovanj in avtomobilov, po drugi strani pa slabo varčujemo za pokojnino. Le 16,6 odstotka nas varčuje v sklopu zavarovanj in pokojninskih shem. (Vir: Surs, Banka Slovenije)
Novo leto – čas je, da prekinemo tradicijo
Mar je res bolje hoditi po ustaljeni poti, ker je bolj preprosta, ob tem pa naša sredstva s povprečno manjšimi donosi izgubljajo svojo vrednost? Večina nas ima toliko obveznosti, da se nam ne uspe ukvarjati z »malenkostmi«, kaj šele z mislijo na prihodnost. Vseeno pa je konec leta pravi čas za pogled naprej in varčevanje v pokojninskih skladih se nam poleg večjih ustvarjenih donosov splača tudi z drugih vidikov – že ta trenutek. Pri mesečni bruto placi 800 evrov in najvišji premiji za polno davčno olajšavo bodo po petih letih naša privarčevana sredstva skorajda 100 evrov letno višja kot na banki, kaj šele od varčevanja »v nogavici«.
davčna olajšava, KI SMO JE DELEŽNI samo če varčujemo sami
Čeprav zdaj v Sloveniji za dodatno pokojnino varčuje več kot pol milijona prebivalstva, približno 60-odstotni del varčevanja poteka v sklopu kolektivnih pokojninskih shem, pri katerih premije za dodatno pokojninsko zavarovanje delno ali v celoti za svoje zaposlene vplačujejo podjetja. Posebne davčne olajšave, s katero država spodbuja naše vplačevanje v pokojninski načrt, pa bomo deležni zgolj takrat, ko se odločimo varčevati v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja individualno. Kaj to pomeni v praksi? Če naš pokojninski načrt že financira naš delodajalec, je treba biti pozoren na to, ali z vplačili ne doseže zneska maksimalne davčne olajšave. To kot posamezniki še vedno lahko koristimo v primeru individualnih vplačil in velja za vse naše med letom vplačane premije. Ta razlika, ki jo vplačujemo za doseganje polne davčne olajšave neposredno, pa nam znižuje našo dohodninsko osnovo.
Maksimalna davčna olajšava znaša 5,844 odstotka bruto place, vendar največ 2.819,09 evra letno. Kolikor med letom vplačujemo manj, nam izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja omogočajo, da pred koncem leta nadomestimo in za doplačilo do maksimalnega koriščenja davčne olajšave namenimo dodatni del sredstev, skladen z omejitvijo. Ob tem se nam splača biti pozoren in pregledati ponudbo izvajalcev v novembru in decembru, saj nas določeni za doplačila v zadnjih dveh mesecih leta finančno nagradijo z dodatnimi sredstvi na našem varčevalnem računu.
Tabela: Prikaz najvecje možne davcne olajšave in zmanjšanja davcne osnove ter davcni prihranek glede na višino mesecne bruto place, ce posameznik individualno vplacuje v pokojninski nacrt.
Mesečna bruto plača (EUR) | Najvišja premija za polno davčno olajšavo (EUR, mesečno) | Zmanjšanje dohodninske osnove (EUR, letno) | Davčni prihranek pri polni davčni olajšavi (EUR, letno) |
---|---|---|---|
800 | 46,75 | 561,02 | 89,76 |
1000 | 58,44 | 701,28 | 112,2 |
1500 | 87,66 | 1051,92 | 284,02 |
2000 | 116,88 | 1402,56 | 378,69 |
3000 | 175,32 | 2103,84 | 715,31 |
4020 | 234,92 | 2819,09 | 958,49 |
5000 | 234,92 | 2819,09 | 958,49 |
Vir: Izračun Prve osebne zavarovalnice |
Posameznik lahko torej sam doplača znesek do najvišje premije za polno davčno olajšavo, pri čemer je upravičen do sorazmernega deleža olajšave, ki mu neposredno zmanjšuje dohodninsko osnovo. To npr. pomeni, da lahko ob mesečni bruto placi tisoč evrov in vplačevanju delodajalca 45 evrov mesečno zaposleni za koriščenje celotne davčne olajšave sam dodatno vplačuje samo 13,44 evrov mesečno (ali 161,28 evrov letno). Del, ki ga vplača individualno, mu ob tem neposredno zmanjšuje dohodninsko osnovo in omogoča prihranek pri dohodnini v višini skoraj 26 evrov.* Če pa zaposleni nima tolikšne sreče in pri svojem delodajalcu te prednosti ni deležen, lahko za ohranitev življenjskega standarda v pokoju, ki mu bo omogočal kakovostno življenje, v celoti poskrbi sam. Kot je razvidno iz tabele, lahko pri bruto placi 1.000 evrov z individualnim plačevanjem premije v višini 58,44 evrov ob poračunu dohodnine dobi vrnjenih 112,20 evrov oziroma se mu za toliko zmanjša doplačilo. Pri bruto placi 2.000 evrov z individualnim plačevanjem premije v višini 116,88 evrov mesečno prihrani 380 evrov; pri 4.020 evrov bruto place in mesečni premiji 234,92 evrov pa doseže znatno višjo davčno olajšavo, 958,49 evra.
* Subvencija je odvisna od dohodkovnega razreda, pomagate pa si lahko s spletnimi kalkulatorji na straneh izvajalcev PDPZ.
Nekaj Slovencev smo vprašali, ali varčujejo v pokojninskih zavarovanjih (skladih) in ali poznajo davčne olajšave oziroma davčne ugodnosti.
Janez, 61 let: Ne varčujem. Sem tik pred tem, da se upokojim. Ker se mi v kratkem času ne bo veliko nabralo, mislim, da je vseeno, zato varčujem kar na banki, kolikor gre. Davčne olajšave ne poznam, če bi plačal manj davka, bi morda dajal v pokojninski sklad.
Milena, 57 let: Ne varčujem, ker ne morem, in če bi, se mi ne bi dosti nabralo. Davčna olajšava?
Martina, 43 let: Sama posebej ne varčujem, plačuje nam podjetje. Vem za davčno olajšavo, toda ob novoletnih praznikih običajno kupujem darila in takrat nimam denarja, da bi izkoristila boljšo davčno olajšavo. Samostojno pa imam nekaj denarja na banki, poskušam živeti za ta trenutek, varčujem za počitnice.
Jože, 41 let: Sem samostojni podjetnik. Ne plačujem v pokojninsko zavarovanje. Varčujem tako, da sem s kreditom kupil nepremičnino, ki jo oddajam, in naredil sončno elektrarno. Morali bi me prepričati, da je varčevanje s pokojninskim zavarovanjem boljše in prinaša korist. O davčni olajšavi se še nisem pozanimal, bi mi pa bilo v tem primeru varčevanje v pokojninskem zavarovanju zanimivo. Sicer zavarovalnicam ne zaupam.
Manca, 26 let: Ne varčujem za pokojnino. Upokojitev je še daleč, če se mi bo ob vseh poviševanjih upokojitvene starosti sploh uspelo upokojiti. 20 evrov mesečno mi sicer ne bi bilo težko pogrešati. Trenutno pa, kolikor varčujem, dajem na stran za stanovanje oziroma hišo.
Marko, 27 let: Ne varčujem za pokojnino in še nisem razmišljal o tem, čeprav bi lahko dal nekaj malega na stran. Ne poznam dovolj, kaj bom dobil, in ne vem, kdaj se bom lahko upokojil. Seveda pa varčujem, vendar bolj na kratki rok, za stvari, ki si jih želim kupiti, trenutno za nov avtomobil.
ODGOVORNI DANES, SKRB MANJ JUTRI
Želite osebno svetovanje? Izpolnite obrazec za neobvezujoče povpraševanje in kontaktiral vas bo naš svetovalec.