V človeškem črevesju živi približno 38 bilijonov različnih mikroorganizmov, ki skupaj tehtajo približno toliko kot naši možgani.
Ko govorimo o črevesju, večina ljudi najprej pomisli zgolj na prebavo, v resnici pa ima črevesje precej širšo vlogo, kot si predstavljamo. To je namreč dom številnemu in kompleksnemu ekosistemu mikroorganizmov, ki ga imenujemo črevesni mikrobiom.
V zadnjih letih je ta postal eno najintenzivneje raziskanih področij medicine. Vse več raziskav namreč kaže, da črevesni mikrobiom ne sodeluje zgolj pri presnovi hrane, temveč tudi pri delovanju imunskega sistema in procesih, povezanih s splošnim počutjem.
Zdravje prebavil ima pomemben vpliv na naše splošno počutje, raven energije in odpornost. V sodobnem načinu življenja, ki ga zaznamujejo stres, neuravnotežena prehrana in hiter tempo, pogosto zanemarimo signale, ki nam jih pošilja telo, ter pomen redne skrbi za črevesje. Prav zato vam želimo pomembne vsebine s področja zdravja približati na razumljiv in uporaben način.
Naš partner iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje, Medicinski center CIIM PLUS Maribor, bo v seriji člankov predstavil področja gastroenterologije in diagnostičnih preiskav, kot je kolonoskopija, s posebnim poudarkom na pomenu preventive in celostnega pristopa k zdravju prebavil.
Zdrav črevesni mikrobiom ne vsebuje samo “dobrih” bakterij
Čeprav besedo “bakterije” pogosto povezujemo z okužbami, niso vse bakterije škodljive. Ravno nasprotno, številne bakterije v našem črevesju opravljajo koristne naloge, nujno potrebne za naše optimalno zdravje. Pomagajo pri razgradnji vlaknin, sodelujejo pri nastajanju nekaterih vitaminov in pomagajo zaščititi črevesje pred pretiranim razrastom škodljivih mikroorganizmov.
Pomembno pa je razumeti, da zdrav mikrobiom ne pomeni, da imamo v črevesju samo “dobre” bakterije. Ključna je predvsem raznolikost. Zdrav mikrobiom je tisti, ki vsebuje pestro skupnost različnih bakterij, gliv, virusov in drugih mikroorganizmov.
Vsak človek ima svoj edinstven mikrobiom
Podobno kot vsak svoj prstni odtis, ima vsak posameznik tudi svoj edinstven črevesni mikrobiom. Na njegovo sestavo vplivajo genetika, način poroda, prehranske navade, življenjski slog, okolje, uporaba zdravil in številni drugi dejavniki.
Ravno zaradi tako številnih dejavnikov ne obstaja en sam »popoln« mikrobiom, ki bi bil enak za vse ljudi. Pomembnejša od prisotnosti posamezne bakterije sta raznolikost mikroorganizmov in njihovo medsebojno ravnovesje.
Kako mikrobiom sodeluje pri odpornosti?
Velik del imunskega sistema je povezan s črevesjem. Črevesje je vsak dan v stiku s hrano, bakterijami, toksini, alergeni in drugimi snovmi iz okolja, zato mora imunski sistem v črevesju nenehno ločevati med tem, kar je za telo koristno in tem, kar bi lahko bilo škodljivo.
Mikrobiom pri tem deluje kot pomemben “učitelj” imunskega sistema. Koristne črevesne bakterije pomagajo imunskim celicam prepoznati, kdaj je potreben obrambni odziv in kdaj pretirana reakcija ni potrebna. S tem sodelujejo pri vzdrževanju ravnovesja med zaščito pred okužbami in umirjanjem nepotrebnega vnetja. Ta pregrada deluje kot varovalna meja med vsebino črevesja in notranjostjo telesa. Kadar je dobro ohranjena, lažje preprečuje prehod neželenih snovi in podpira normalen imunski odziv.
Kako lahko črevesje vpliva na našo energijo in počutje?
Morda se sliši presenetljivo, a črevesje je tesno povezano tudi z našo energijo in počutjem. Črevesne bakterije sodelujejo pri razgradnji vlaknin in drugih neprebavljivih delov hrane, pri tem pa nastajajo kratkoverižne maščobne kisline, med katerimi je posebej pomemben butirat. Ta predstavlja vir energije za celice debelega črevesa in sodeluje pri ohranjanju zdrave črevesne sluznice.
Črevesje je tesno povezano tudi z živčnim sistemom. Pogosto govorimo o osi črevesje–možgani, saj črevesje in možgani komunicirajo prek živcev, hormonov, imunskega sistema in presnovkov, ki jih tvorijo črevesne bakterije. Zato ni naključje, da veliko ljudi v stresnih obdobjih opazi tudi prebavne težave, kot so napihnjenost, krči, driska, zaprtje ali občutek »nemirnega črevesja«.
1. Jejte dovolj vlaknin
Vsakodnevna izbira hrane določa, katere bakterije v črevesju imajo boljše pogoje za rast. Ravno vlaknine so eno najpomembnejših mikrohranil za zdrav mikrobiom. Gre za dele rastlinske hrane, ki jih naše telo ne prebavi v tankem črevesu in zato potujejo naprej v debelo črevo, kjer postanejo hrana za koristne bakterije. Dobri viri vlaknin so zelenjava, sadje, stročnice, ovseni kosmiči, polnozrnata žita, semena in oreščki.
2. Redno vključujte fermentirana živila
Fermentirana živila, kot so kefir, jogurt z živimi kulturami, kislo zelje, kisla repa in kombuča, lahko prispevajo k večji raznolikosti mikrobioma.
3. Redno se gibajte
Redna telesna aktivnost je povezana z ugodnejšo sestavo mikrobioma, boljšo presnovo in boljšim uravnavanjem vnetnih procesov. Ni nujno, da gre za intenzivno vadbo! Že redno gibanje, kot so hoja, nizko do zmerno intenzivna aerobna aktivnost, igranje košarke, plavanje, vožnja kolesa ali vadba za moč, lahko dolgoročno koristi zdravju.
4. Poskrbite za kakovosten spanec
Porušen ritem spanja, premalo spanja ali kronična utrujenost lahko vplivajo na hormone, imunski sistem in prebavila. Ker sta črevesje in živčni sistem povezana, se motnje spanja in prebavne težave pri nekaterih ljudeh pogosto pojavljajo skupaj.
5. Zmanjšajte kronični stres
Stres je še posebej pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje črevesja, občutljivost prebavil, imunske odzive in posredno tudi na mikrobiom. Zato je pomembno, da kronični stres zavestno zmanjšujemo. z t.i. trebušnim (diafragmatskim) dihanjem. Ko zajamete zrak ga poskusite globoko vdahniti in spustiti v spodnji del pljuč, pri tem pa naj se vaš trebuh nežno dvigne. Izdihnite sproščeno skozi usta. Takšno dihanje aktivira parasimpatični živčni sistem, ki pošilja telesu sprostitvene signale.
6. Antibiotike jemljite odgovorno in po navodilu zdravnika
Pri bakterijskih okužbah so antibiotiki pogosto nujni in lahko rešujejo življenja, a težava nastane, kadar jih uporabljamo prepogosto, po nepotrebnem ali brez jasne indikacije. Antibiotiki namreč vplivajo tudi na koristne bakterije v črevesju in lahko tako porušijo ravnovesje mikrobioma ter povzročijo težave, kot so driska, napihnjenost, plini ipd.
Strokovno priporočilo asist. Željka Perdije, dr. med., spec. interne medicine:
»Pri pacientih po antibiotični terapiji pogosto opažam prebavne težave, ki lahko vztrajajo še tedne po zaključku zdravljenja. Takrat poleg prehranskih ukrepov pogosto svetujem tudi podporo črevesni mikrobioti s probiotično kuro.«
Kadar se ravnovesje mikrobioma poruši, govorimo o disbiozi. Takšno stanje lahko prispeva k večji občutljivosti prebavil, pogostejšim prebavnim težavam, slabšemu ravnovesju imunskega odziva in večji dovzetnosti za vnetna stanja. Pomembno pa je poudariti, da mikrobiom ni edini vzrok za te simptome in obolenja, temveč le eden od pomembnih delov širše slike zdravja.
Kdaj je čas za obisk pri gastroenterologu?
Posebej pozorni bodite na opozorilne znake kot so zaprtje, občutek napihnjenosti ali bolečina v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje, slabokrvnost, bruhanje ali kri v blatu. Če se takšni simptomi ponavljajo ali trajajo dlje časa, jih ne smete pripisati zgolj “porušenemu mikrobiomu”. .
Gastroenterološki pregled je specialistični pregled, namenjen ugotavljanju, obravnavi in spremljanju bolezni prebavil ter prebavnega sistema. V medicinskem centru CIIM PLUS Maribor lahko opravite gastroenterološki pregled pri specialistu internistu in po potrebi tudi dodatne diagnostične preiskave, kot je kolonoskopija (pregled debelega črevesja) ali gastroskopija (pregled zgornjih prebavil). Obe preiskavi je možno opraviti tudi v sedaciji oz. v uspavanem stanju, kar priporočamo posameznikom, ki imajo strah pred pregledom.
Ne čakajte, da se vaše težave poslabšajo. Naročite se na gastroenterološki pregled in naredite prvi korak k urejeni ter zdravi prebavi.
Poskrbite za zdravje svojega črevesja!
Mikrobiom je našim očem neviden, zato nanj pogosto pozabimo, kljub temu, da ne sodeluje le pri prebavi, temveč pri številnih procesih v telesu. Največ lahko zanj naredimo z osnovami, ki se morda slišijo preprosto, a imajo močan dolgoročen učinek. To so raznolika prehrana z dovolj vlakninami, uživanje fermentiranih živil, redno gibanje, kakovosten spanec, manj kroničnega stresa in odgovorna uporaba antibiotikov.
Skrb za mikrobiom ni modna muha, temveč naložba v dolgoročno zdravje prebavil in celotnega organizma.
Ker se težave pogosto razvijajo postopoma, je ključnega pomena pravočasno ukrepanje in strokovna obravnava. V medicinskem centru CIIM PLUS Maribor, enem izmed 200+ zasebnih zdravstvenih ustanov v mreži PRVA Zdravje, s sodobnimi diagnostičnimi pristopi in celostnim pogledom pomagajo pri ohranjanju zdravja prebavil.
