Komentar dogajanja na finančnih trgih november 2019

V mesecu novembru so tečaji delnic porasli na podlagi pozitivnih novic o razpletanju trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA, spodbudnen pa je bil tudi niz solidnih makroekonomskih objav kar se je odrazilo na kar 4,0 % (v EUR) porastu vrednosti svetovnega delniškega indeks. Najbolj so po donosnosti pridobivale delnice ameriškega vodilnega indeksa S&P 500, ki je ob 1,2 % krepitvi dolarja glede na evro dosegel +4,8 % (v EUR) donosnost in s tem nov zgodovinski vrh. Novembra so lepo donosnost zabeležile tudi evropske delnice, ki so pridobile 2,8 %. Najnižjo rast so dosegle  borze iz trgov v razvoju (+1,0 % v EUR), kjer so negotovost med vlagatelje med drugim vnašali protesti v Hongkongu.

Med podatki onkraj Atlantika lahko izpostavimo tiste o gospodarski rasti ZDA, namreč podatki potrjujejo, da se tudi v aktualnem četrtletju nadaljuje zmerna gospodarska rast predvsem na račun dobre kondicije storitvenega sektorja, kjer se je rast še okrepila in presegla pričakovanja analitikov. Vlagatelji so v novembru napeto spremljali razpletanje sage o trgovinski vojni med Kitajsko in ZDA a ostali so le s sporočilom, da pogajanja med udeleženima stranema dobro napredujejo. Tako je rast na borzah poganjalo upanje, da bo vendarle prišlo do delnega dogovora do 15. decembra, ko naj bi bil podpisan trgovinski sporazum med Kitajsko in ZDA.

V Evropi sta v preteklem mesecu pozitivno presenetili objavi, da se največji gospodarstvi območja nista znašli v  tehnični recesiji. Nemško gospodarstvo, ki se je v drugem četrtletju skrčilo za 0,2 % glede na predhodno četrtletje, je v tretjem četrtletju doseglo 0,1 % gospodarsko rast. Tehnični recesiji se je izognilo tudi britansko gospodarstvo, ki je po 0,2 % krčenju v drugem četrtletju v tretjem kvartalu zabeležilo 0,3 % rast glede na predhodno četrtletje. V solidni kondiciji ostaja predvsem storitveni sektor, izpostavimo pa lahko tudi okrevanje industrijskih naročil v Nemčiji, ki so septembra na mesečni ravni zabeležila prvo rast vse od junija. Borzni vlagatelji so omenjene objave pozdravili z navdušenjem, saj podatki kažejo, da je svetovno gospodarstvo v dovolj dobri kondiciji, da mu ne grozi recesija, istočasno pa se tudi ne pregreva, tako da centralne banke lahko še naprej vodijo spodbujevalno denarno politiko.

Manj optimistično je bilo dogajanje na obvezniških trgih, kjer so se zaradi dviga pričakovanj glede prihodnje gospodarske aktivnosti zniževali pribitki bolj tveganih, visoko donosnih obveznic, medtem ko so iz istega razloga na vrednosti opazno izgubljale pregovorno bolj varne državne obveznice.