Kapitalski trgi so avgusta kljub povečani volatilnosti nadaljevali trend rasti ter dobro razpršenemu vlagatelju zagotovili pozitiven mesec. Šibkejši podatki o stanju ameriškega gospodarstva, so skupaj z zvišanjem obrestnih mer s strani japonske centralne banke, v začetku meseca avgusta sprožili močno razprodajo na globalnih delniških trgih. Indeksi v ZDA, Evropi in trgih v razvoju so se v lokalnih valutah do konca meseca nato okrepili in mesec zaključili v zelenem, medtem ko so Japonske delnice navkljub krepitvi tečajev avgust zaključile v rdečem. Gledano z vidika evrskega vlagatelja je vrednost globalnega delniškega indeksa (MSCI World) je v evrih porasla za 0,40 %. Ameriške delnice merjene z indeksom S&P500, so avgusta pridobile 0,19 %, delnice evropskih podjetij (STOXX Europe 600 indeks) so mesec sklenile 1,57 % višje, medtem ko so delnice japonskih podjetij (indeks Nikkei 225) v evrih izgubile 0,39 %, delnice podjetij trgov v razvoju (MSCI Emerging Markets) pa -0,58 % (v EUR).
V Združenih državah Amerike so delnice mesec zaključile višje glede na predhodni mesec, vendar je bilo na delniških trgih v začetku avgusta izjemno nestanovitno. Tamkajšnje borze so namreč zabeležile nekaj močnih padcev tečajev delnic. Razlog za slednje so bili šibki podatki z ameriškega trga dela in proizvodnji dejavnosti v ZDA, kar je spodbudilo strah pred recesijo ter nakazalo na to, da je ameriška centralna banka Fed morda zamudila z nižanjem obrestnih mer. Julijsko poročilo je namreč razkrilo, da je bilo julija ustvarjeno precej manjše število delovnih mest, kot je bilo pričakovano, medtem ko se je stopnja brezposelnosti zvišala na 4,3 %. Nestanovitnost in močnejši padci na borzah pa v začetku meseca niso bili prisotni le čez lužo, temveč so bili ti prisotni tudi na preostalih globalnih trgih, zlasti na Japonskem. Tamkajšnje borze so 5. avgusta zabeležile največji dnevni padec po črnem ponedeljku leta 1987. K temu je prispevala centralna banka Japonske, ki je z odločitvijo o zvišanju obrestne mere na 25 bazičnih točk in ostrejšemu tonu njenega guvernerja sprožila izrazite premike na valutnih trgih, predvsem na rast jena proti dolarju. Slednje je vodilo v zapiranje tako imenovanih »carry trade« pozicij. Pri tem gre za strategijo, kjer si vlagatelji izposodijo sredstva v valuti z nizko obrestno mere ter jih naložijo v sredstva s potencialno višjo donosnostjo. Omenjeni dejavniki so bili povod, da je na trgih v začetku avgusta zavladala panika, kateri so sledile razprodaje na delniških trgih. Vrednost indeksa VIX, ki ga udeleženci na kapitalskih trgih imenujejo indeks strahu in predstavlja pričakovanja trga glede volatilnosti v naslednjih 30 dneh, se je izrazito povečala in je dosegla najvišje vrednosti po letu 2020. Kljub temu je bila razprodaja na trgih kratkotrajna. Vlagatelje so v nadaljevanju meseca pomirili vzpodbudnejši gospodarski podatki. Poročilo o julijski ameriški inflaciji, ki je razkrilo, da se je ta medletno znižala na 2,9 %, je skupaj z obeti o nižanju obrestnih mer ameriške centralne banke ter zagotovilu japonske centralne banke, da ne bo dvigovala obrestnih mer v času nestabilnosti, pripomoglo k okrevanju globalnih delniških trgov.
Avgust je obvezniškim vlagateljem prinesel še en uspešen mesec. Volatilnost ter povišan strah pred recesijo v začetku meseca, je spodbudila vlagatelje k iskanju varnega zatočišča na obvezniških trgih. Slednje je v kombinaciji s pričakovanjem glede nižanja obrestnih mer ameriške centralne banke Fed vplivalo na upad zahtevanih donosnosti. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je avgusta upadla pod 4 % ter je na konec meseca znašala 3,9%, medtem ko je zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice znašala 2,3 %. Na trgu surovin smo bili avgusta priča upadu cen surove nafte, saj je bil prisoten strah glede šibkejšega svetovnega povpraševanja, predvsem Kitajske ter pričakovanju, da bo skupina držav proizvajalcev nafte OPEC+ povečala proizvodnjo v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Med plemenitimi kovinami se je zlato ponovno podražilo in doseglo novo najvišjo vrednost. V letošnjem letu je njegova vrednost porasla že za več kot 20 %.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos |
---|---|---|
Evropa (STOXX Europe 600 ) | 1,55 % | 12,10 % |
ZDA (S&P 500) | 0,19 % | 19,68 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | 0,40 % | 16,87 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | -0,60 % | 9,69 % |
Slovenija (SBITOP Index) | -2,29 % | 28,11 % |
USD/EUR | 2,21 % | 0,08 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 30. 08. 2024 | 29. 12. 2023 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 3,04 % | 2,88 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 2,30 % | 2,02 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 3,90 % | 3,88 % |