Kapitalski trgi v marcu 2025

Na začetku marca je predsednik ZDA, Donald Trump, uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Mehike in Kanade ter povečal carine na kitajske izdelke iz 10 % na 20 %, kar je povzročilo padec borznih indeksov in  večjo globalno gospodarsko skrb predvsem glede inflacije. Evropska centralna banka je z namenom soočanja z morebitnimi vplivi ameriških carin na inflacijo in gospodarsko rast v evroobmočju, že šestič od junija 2024 znižala obrestne mere. Argumente za nadaljnje znižanje obrestnih mer ECB pa je okrepil upad nemške inflacije iz februarskih 2,6 % na 2,3 %, kot posledica padca cen nafte. Naslednja redna srečanja ECB in FED za določitev obrestnih mer bosta 17. 4. 2025 in 7. 5. 2025.

Evropa  kljub spodbudi ECB ni uspela uiti globalnim delniškim trendom in indeks STOXX Europe 600 je upadel za 3,84 %, kar kaže na povečano negotovost tudi na evropskih trgih. Skrbi glede inflacije in povečanega tveganja ob napovedanih carinah so vodile v večji upad na ameriških trgih, kjer je indeks S&P 500 izgubil 9,26 %. Dogajanju so sledili tudi svetovni razviti trgi, ki so merjeno z indeksom MSCI World izgubili 8,12 %. Dogajanje na trgih v razvoju je bilo precej boljše, saj so le ti merjeno z indeksom MSCI Emerging Markets zabeležili manjši padec v višini 3,23 %. Padcem ni uspel ubežati niti domači delniški trg in SBITOP je izgubil 1,23 %.

​V marcu 2025 so ameriški delniški trgi doživeli izrazite padce, ker so vlagatelji postajali vse bolj zaskrbljeni zaradi trgovinskih napetosti, inflacijskih pritiskov in morebitne recesije. Upad indeksa S&P 500 je predstavljal najhujši kvartalni padec po prvem četrtletju 2022. V marcu so se tudi velike tehnološke družbe, kot so Nvidia, Tesla, Apple in Microsoft, soočile z izrazitimi padci vrednosti delnic Preusmerjanje sredstev vlagateljev iz rastočih delnic je vodilo v kar 11,7 % padec popularnega indeksa Nasdaq. So pa evropski trgi, kot sta londonski FTSE 100 in Evropski Stoxx 600 v tem obdobju presegli ameriške trge, kar kaže na različne tržne dinamike med regijami.

Razlika v donosnosti je razvidna tudi iz donosnosti trgov v razvoju, kjer je  Hang Seng Index izgubil le 3,1 %. Namreč vlagatelji so nadaljevali z umikanjem iz ZDA in iskanjem priložnosti v podcenjenih regijah. K temu pa je prispeval tudi  optimizem glede gospodarske rasti v Aziji. Nekoliko slabše so jo odnesle Japonske delnice merjene z indeksom Nikkkei 2025 (-7,5 %) in južnokorejski indeks Kospi z  6,3 % upadom vrednosti.

​V negotovem okolju so se vlagatelji zatekli k bolj varnim naložbam kar je pozitivno vplivalo na ceno zlata, ki je dosegla rekordno visoko vrednost pri 3.118 dolarjev za unčo. Višja fiskalna poraba v Evropi, zlasti sprostitev fiskalnih pravil v Nemčiji, da bi povečali porabo za obrambo in infrastrukturo, je povzročila povišanje zahtevanih donosnosti na evropskih obveznicah. Donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic je tako narasla na 2,74 %, saj vlagatelji pričakujejo povečano zadolževanje zaradi povečanih vladnih izdatkov. Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je v  marcu ostala nespremenjena pri 4,21 %, saj vlagatelji pričakujejo, da bo FED ohranil strogo monetarno politiko zaradi povišane inflacije. Ameriška centralna banka (FED)  je namreč skladno s pričakovanji obdržala obrestno mero nespremenjeno, saj skrbi glede inflacije ovirajo morebitno nadaljnje znižanje obrestnih mer.