Kapitalski trgi v marcu 2022

V marcu je zaskrbljenost zaradi gospodarskih posledic ruske invazije na Ukrajino in morebitne potrebe po hitrejšem zvišanju obrestnih mer za boj proti višji inflaciji, vplivala tako na delniške kot na obvezniške trge. Nihajnost na delniških trgih se je po februarju nadaljevala tudi v marcu, kjer pa so se razviti trgi v drugi polovici meseca znašli v pozitivnem območju. Vlagatelji so namreč zaznali, da je zaostrovanje centralnih bank znak, da te ne bodo pustile inflacije uiti izpod nadzora.

Svetovni delniški indeks (MSCI World) je v marcu pridobil 3,88%, ameriški delniški indeks S&P 500 je pridobil 4,86%, vseevropski indeks Stoxx Europe 600 pa 1,00%. Za razliko od razvitih delniških trgov, ki so dosegali pozitivne donosnosti, so trgi v razvoju mesec ponovno zaključili negativno. K temu je prispevalo dogajanje na kitajskih trgih, ki so kot posledica novih omejitvenih ukrepov povezanih s koronavirusom močno upadli, ter strahu, da bodo kitajska podjetja, ki trgujejo z Rusijo tarča sankcij.

Surovine so bile v marcu ponovno med najuspešnejšimi naložbenimi razredi. Napetosti v Ukrajini so bile pomemben dejavnik pri skokovitih rasteh cen energije in surovin, kar je vplivalo na porast inflacije, motnje v dobavnih verigah in tveganja za svetovno gospodarsko rast. Rusija je namreč velika proizvajalka energije in surovin. Skupaj z Ukrajino pa sta pomembni proizvajalki pšenice, ki se je močno podražila, saj naj bi konflikt v Ukrajini privedel do zmanjšanja svetovne ponudbe pšenice. Cene nafte in zemeljskega plina so bile v marcu precej volatilne. Te so v začetku marca poskočile, a so se proti koncu meseca marca postopoma umirile.

Visoka in vztrajna inflacija, ki je večinoma posledica težav na strani ponudbe je pomenila, da ta ni samo prehodnega značaja. V marcu je ameriška inflacija znašala 8,5%, kar je najvišje od začetka 80-ih let. Inflacija je na najvišjih ravneh v zadnjih desetletjih tudi v mnogih drugih državah. V evroobmočju je marca znašala 7,5%. Visoka inflacija in nizka brezposelnost, ki je v marsikateri državi najnižja po začetku pandemije, sta spodbudile centralne banke, da so posledično od začetka letošnjega leta začele spreminjati in zaostrovati svojo retoriko. Cilj zaostrovanja je zajeziti inflacijo, ne da bi gospodarstvo pahnili v recesijo. Ameriška centralna banka (Fed) je marca tako prvič po pandemiji zvišala ciljno obrestno mero za 0,25% s pričakovanji, da bo v prihodnjih dveh letih potrebnih še nekaj dvigov obrestnih mer. Evropska centralna banka je napovedala, da bo z junijem zaključila z odkupovanjem obveznic po nujnem programu zaradi pandemije (PEPP-Pandemic emergency purchase programme) in odprla možnost dvigovanja temeljne obrestne mere v mesecih po zaključku odkupov.  Zaostrovanje monetarnih politik in zviševanje obrestnih mer je tako vodilo v dvigovanje zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih in posledično padanje cen obveznic (donosnost in cena obveznic sta obratno korelirani).