Po močnem začetku leta 2025 je februarja prišlo do padca cen ameriških delnic. Naraščajoča negotovost glede vpliva političnega programa ameriške administracije je vplivala na razpoloženje podjetij in potrošnikov, ponovno pa so se začele pojavljati skrbi glede inflacije. Kitajsko gospodarstvo se spopada s težavami notranjega povpraševanja in morebitnimi vplivi ameriških carin. Kljub izzivom je srečanje vodilnih mož prineslo načrtovano rast kitajskega BDP-ja pri 5 %. Globalna gospodarska slika ostaja negotova zaradi nenehnih trgovinskih napetosti in političnega neravnovesja, ki ga povzroča posredovanje Trumpa v vojni med Ukrajino in Rusijo.
Globalni delniški indeks razvitih trgov MSCI World je glede na mesec januar izgubil 0,5 %. Trend rasti evropskih delnic se je nadaljeval tudi v februarju in indeks STOXX Europe 600 je dosegel 3,41 % rast. Pozitivno rast so beležili tudi trgi v razvoju, merjeno z indeksom MSCI EM (+0,71 %). S pozitivno donosnostjo so postregle tudi japonske delnice in indeks Nikkei 225 je merjeno v evrih pridobil 4,01 %. Februarja pa se je znižalo navdušenje nad kripto valutami in Bitcoin je po rasti nad magično mejo 100.000 dolarjev v januarju, mesec zaključil pri vrednosti 83.600 dolarjev.
Zaradi napovedanih carin, ki naj bi začele veljati v začetku marca, je delniški trg v ZDA doživel padec merjeno z indeksom S&P 500 (-1,09 %). Na udaru so bile tudi delnice veličastnih 7 podjetji, ki so v lanskem letu razveseljevale vlagatelje. Mesec je zaznamovala tudi rotacija med sektorji znotraj indeksa. Zmagovalci meseca so bili naslednji sektorji: osnovna sredstva za široko porabo, energetika in nepremičnine. Najslabše pa sta se odrezala sektorja trajne potrošnje in komunikacijskih storitev.
Po drugi strani so evropske delnice februarja presegle ameriške in končale mesec kot najuspešnejši večji regijski delniški indeks. Indeks STOXX Europe 600 je pridobil 3,41 %, saj so vlagatelji vse bolj upoštevali verjetnost prekinitve ognja v Ukrajini. Evropski finančni sektor je ohranil svojo močno rast in je bil najuspešnejši evropski sektor. V pričakovanju povečanja obrambnih izdatkov v Evropi so z donosi navduševale tudi evropske obrambne delnice.
Trend rasti se v februarju nadaljuje tudi pri domačem borznem indeksu SBI TOP (+6,47 %). K visoki rasti je prispevala rast Petrolovih delnic, ki so letos pridobile več kot 40 odstotkov. K rasti indeksa sta pripomogla tudi Krka in NLB, katerih delnice so v februarju dosegle nove rekordne vrednosti (170 EUR – Krka in 148 EUR – NLB).
Azijske delnice so se v februarju zvišale k čemur so največ prispevale kitajske delnice, ki so se v evrih podražile za 12 %. Navdušenje nad novico podjetja DeepSeeka o nižjih stroških razvoja umetne inteligence je še naprej podpiralo rast kitajskih tehnoloških delnic. Srečanje med Xi Jinpingom in vodilnimi iz najpomembnejših družb pa nakazuje na boljše okolje za razvoj podjetji v prihodnosti. Korejske delnice so zabeležile mešane donose, saj je korejska centralna banka znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk na 2,75 % in znižala svojo napoved rasti BDP-ja zaradi skrbi glede gospodarske rasti. Indijske delnice merjeno z indeksom MSCI India (-7,9 %) so nadaljevale z upadanjem, kljub temu da je indijska centralna banka februarja prvič po skoraj petih letih znižala repo obrestno mero na 6,25 %.
V februarju je na trgu obveznic prevladovala večja negotovost, še posebej v ZDA, kjer so šibki gospodarski kazalniki vplivali na donosnosti. Vlagatelji so se usmerili k manj tveganim naložbam, kar je povzročilo upad zahtevane donosnosti ameriške 10-letne državne obveznice na 4,21 % letno. Na trgu korporativnih obveznic v ZDA so se razmere poslabšale, saj so vlagatelji začeli računati na večje tveganje, kar je povečalo kreditne pribitke na obveznicah investicijskega razreda in visokodonosnih obveznicah. V Evropi je bilo zaznati nekaj več optimizma in korporativne obveznice so pokazale boljše rezultate, saj so se kreditni pribitki pri obveznicah investicijskega razreda ostali nespremenjeni, visokodonosni pribitki pa so se znižali. Evropske državne obveznice so prinesle skromne donose, nemška 10 letna obveznica pa je mesec zaključila s podobno zahtevano donosnostjo kot pretekli mesec pri 2,41 %.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos |
---|---|---|
Evropa (STOXX Europe 600 ) | 3,41 % | 9,99 % |
ZDA (S&P 500) | -1,09 % | 0,98 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | -0,50 % | 2,31 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 0,71 % | 1,81 % |
Slovenija (SBITOP Index) | 6,47 % | 22,94 % |
USD/EUR | 0,13 % | 0,25 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 28. 02. 2025 | 31. 12. 2024 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 2,96 % | 3,01 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 2,41 % | 2,37 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 4,21 % | 4,57 % |