Kapitalski trgi v aprilu 2025

Objave ameriških tarif v začetku aprila, ki so jim sledili povračilni ukrepi Kitajske, so sprožile največje premike na finančnih trgih po pandemiji Covida. Vlagatelji so se prestrašili in začeli množično prodajati delnice, pri čemer je indeks strahu VIX zrasel na 60, kar je najvišja raven po začetku pandemije. Spodbudno pa je, da je ameriška administracija kljub začetni ostri retoriki omilila svoje stališče, kar je tekom meseca spodbudilo trge navzgor. Vzporedno je bil aprila dosežen tudi pomemben geopolitičen sporazum, saj sta ZDA in Ukrajina po zahtevnih pogajanjih podpisali sporazum o sodelovanju na področju energetskih virov. Nedavno okrevanje delniških trgov po močnem padcu v začetku aprila tako odpira vprašanje, ali bomo videli nadaljevanje rasti, ali pa smo priča le okrevanju medvedjega trga.

Delnice, ki jih meri svetovni indeks MSCI World, so v aprilu v povprečju izgubile 3,94 % vrednosti, predvsem zaradi 5,44 % padca širšega ameriškega indeksa S&P 500 merjeno v evrih. Manjši 0,67 % padec so zabeležile cene evropskih delnic merjeno z indeksom Stoxx Europe 600, slabše pa jo je tokrat odnesel slovenski delniški indeks SBITOP, ki je izgubil 0,93 %. Tudi trgi v razvoju niso bili imuni na globalno korekcijo in indeks MSCI Emerging Markets je v aprilu zdrsnil za 3,54 %, kar je bilo nekoliko bolje od razvitih trgov.

Aprila so ameriški delniški trgi zabeležili povečano nihajnost, pri čemer je industrijski indeks Dow Jones zabeležil največji padec med glavnimi indeksi (-7,72 %). K temu so prispevale napovedi množičnega zvišanja carin s strani predsednika Trumpa, ki jih je kasneje omilil z 90-dnevnim odlogom in delno odpravo tarif na elektronske izdelke. Negotovost glede trgovinske politike ostaja visoka, saj nepredvidljivi ukrepi ogrožajo globalne dobavne verige in zavirajo poslovne in investicijske odločitve. Posledično se je ameriški indeks nabavnih menedžerjev PMI v proizvodnji znižal na vrednost 49, kar nakazuje krčenje aktivnosti. Kljub kratkoročnemu okrevanju, podprtem s pričakovanjem vlagateljev o morebitnem znižanju obrestnih mer s strani ameriške centralne banke FED, je ameriški trg ponovno zaostal za ključnimi trgi. Med najslabšimi sektorji v ZDA sta bila energetika in zdravstvo, znotraj skupine “Veličastnih sedem” pa so merjeno v evrih največ izgubile delnice podjetij Meta (-9,31 %), Apple (-8,92 %) in Amazon (-7,71 %). Po naznanitvi Elona Muska, da se bo umaknil iz projekta DOGE in se ponovno osredotočil na poslovanje Tesle pa je delnica Tesle v preteklem mesecu pridobila 3,66 %, kljub slabšim kvartalnim rezultatom od pričakovanj. Trgovinske napetosti pa so posebej prizadele družbo General Motors, ki je zaradi izpostavljenosti avtomobilskim carinam v višini 5 milijard dolarjev znižala celoletno napoved dobička in cena delnice je v aprilu izgubila 8,41 %.

Evropsko gospodarstvo je aprila pokazalo znake stagnacije, saj je kompozitni indeks PMI padel na 50,1, storitveni indeks pa prvič po dolgem obdobju zdrsnil pod mejo 50, kar kaže na vse bolj zadržano poslovno aktivnost. Na občutek negotovosti so vplivali tako nadaljevanje konflikta v Ukrajini kot tudi trgovinske napetosti z ZDA, zaradi katerih je Evropska unija začasno odpravila povračilne tarife na jeklo in aluminij, v upanju na umiritev odnosov z ameriško administracijo. Čeprav je v Nemčiji izid volitev prinesel določeno olajšanje, je evropski delniški trg mesec zaključil v negativnem območju z rahlim 0,4% padcem. Kratkoročni pritiski zaradi tarif naj bi bili srednjeročno ublaženi s pomočjo obsežne fiskalne podpore in dodatnih monetarnih spodbud, njihov vpliv na inflacijo pa ostaja negotov.

Trgi v razvoju so bili v primerjavi z razvitimi trgi bolj odporni zlasti zaradi solidnih donosov iz Mehike in Brazilije, kot rezultat nižjih negativnih učinkov ameriške trgovinske politike. V prvem delu meseca so sicer carine ZDA na kitajske proizvode občutno narasle (do 145 %), kar je bil razlog, da je trgovinski spor med ZDA in Kitajsko prerasel v pravo trgovinsko vojno. Kasneje v mesecu pa je ameriška administracija pokazala pripravljenost na pogajanja, kar je skupaj z stabilno gospodarsko rastjo Kitajske pripomoglo k okrevanju kitajskih delnic, ki pa so merjeno z indeksom MSCI China v evrih vseeno izgubile 9,14%.

Aprila so gibanja na obvezniških trgih odražala pričakovanja vlagateljev o postopnem nižanju obrestnih mer centralnih bank. V ZDA se je donos na 10-letno državno obveznico najprej povzpel na 4,5 %, nato pa se konec meseca znižal na 4,2 %, kar je odražalo nižjo objavljeno inflacijo in pričakovanja o štirih morebitnih znižanjih obrestnih mer s strani FED do konca leta. Evropska centralna banka je v aprilu znižala depozitno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 2,25 %, ob oceni, da se je inflacija umirila, medtem ko je rast ogrožena zaradi trgovinskih napetosti. Tudi v Združenem kraljestvu so donosi državnih obveznic upadli, ob čemer trgi vse bolj pričakujejo, da bo BoE že maja znižala ključno obrestno mero. Skupaj ti premiki kažejo, da vlagatelji ponovno računajo na podporo centralnih bank gospodarski rasti v okolju povečane negotovosti.

Zlato je aprila nadaljevalo z rastjo na krilih tržne negotovosti in 21. aprila doseglo rekordno vrednost 3.415 dolarjev na unčo. Na drugi strani so surovine izgubile del lanskih dobičkov, saj so se cene kovin znižale, nafta pa je ob znižanju povpraševanja in odločitvi OPEC o povečanju ponudbe izgubila kar 16 %.