Novice  

Negativni december in zelo zahtevno leto 2022



kapitalski trgi v letu 2022

December je prinesel razočaranje za vlagatelje in tako še dodatno doprinesel k že tako slabemu letu na kapitalskih trgih. Negativno so zadnji mesec leta zaključile tako delnice, kot tudi obveznice,  saj so se vrnili strahovi, ki so večji del leta 2022 spodbujali negativno razpoloženje vlagateljev. Ti strahovi so zaostrovanje denarne politike centralnih bank v boju proti povišani inflaciji, geopolitične napetosti, vključno z vojno v Ukrajini, energetska kriza, naraščajoče število okužb s koronavirusom na Kitajskem in negotovost glede trajanja in resnosti ohlajanja gospodarstva, ki se je začelo tekom leta 2022.

Indeks S&P 500, predstavnik treh glavnih ameriških borznih indeksov, je gledano v evrih decembra izgubil 9,25 %. Skupaj s preostalima glavnima ameriškima indeksoma (Nasdaq in Dow Jones Industrial Average) pa je prvič po letu 2018 zabeležil negativno letno donosnost. V letu 2022 je namreč ameriška centralna banka (Fed) z najhitrejšim tempom dvigovanja obrestnih mer v zadnjem času tako končala obdobje ohlapne denarne politike, kar je prispevalo k padcem delniških in obvezniških naložb. Negativne letne donosnosti glavnih treh ameriških indeksov so hkrati bile najvišje po globalni finančni krizi leta 2008. Tako kot delnice v ZDA, so negativno mesec december in hkrati leto 2022 zaključili tudi preostali delniški trgi. Evropske delnice (STOXX Europe 600) so decembra izgubile 3,38 %, leto 2022 pa v primerjavi s koncem leta 2021 zaključile 10,64 % nižje. Svetovni razviti trgi (MSCI World) so v decembru izgubili 7,79 %, v celotnem letu 2022 pa 12,98 %.  Nič kaj boljše od razvitih trgov se v decembru niso odrezali trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets). Ti so decembra izgubili 5,05 %, v celotnem letu 2022 pa 15,06 %.

V decembru je bila pozornost vlagateljev usmerjena na podatek o inflaciji v ZDA in na zadnji zasedanji ameriške in evropske centralne banke v letu 2022. Po pričakovanjih sta obe omenjeni centralni banki dvignili obrestne mere za 0,5 odstotne točke. Novembrska inflacija v ZDA je z 7,1 % na letni ravni bila nižja od pričakovane. Kljub optimističnim podatkom, ki bi lahko namigovali na to, da je inflacija dosegla vrh, je retorika Fed-a po zadnjem zasedanju ostala restriktivnejša, v okviru katere do nadaljnjega naj ne bi odstopala od zaostrovanja denarne politike. Podobno lahko trdimo za evropsko centralno banko, ta bo po vsej verjetnosti ostala pri vodenju restriktivne politike.  ECB napoveduje, da bo morala obrestne mere dvigniti na raven, ki bo okrnila gospodarsko rast.  Posledično gre pričakovati , da bo evropska centralna banka začela odstopati od restriktivne denarne politike šele takrat, ko bodo ravni ključnih obrestnih mer dovolj visoke, da bodo inflacijo  znova potisnile na ciljno raven dveh odstotkov.  Na decembrskem zasedanju je poleg zvišanja ključnih obrestnih mer, ECB napovedala, da bo od marca 2023 dalje začela z zmernim tempom krčiti svoj obvezniški portfelj v povprečju v višini 15-ih milijard evrov mesečno. S tem  bo ECB dodatno zaostrila denarno politiko.  V praksi to pomeni, da ECB tako ne bo več investirala glavnic obveznic, ki bodo zapadle in, ki so jih odkupili v okviru programa za odkup obveznic (APP-Asset Purchase Programme).

Medtem, ko so se zahtevane donosnosti obveznic zaradi boljših podatkov o inflaciji v novembru nekoliko znižale, so se v decembru zahtevane donosnosti zaradi restriktivnejše naravnanosti centralnih bank znova povišale. Višanje zahtevanih donosnosti je posledično negativno vplivalo na cene obveznic. Zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice je za primer ob koncu leta 2022 znašala 3,78 %, kar se je ob začetku leta, ko je zahtevana donosnost na omenjeno državno obveznico bila še v negativnem območju, zdelo nekaj nepredstavljivega.  V letu 2022 je tako prišlo do velikih premikov na obvezniških trgih, zahtevane donosnosti obveznic so poskočile, cene obveznic pa padle (cena obveznic in zahtevana donosnost se gibljeta v obratni smeri) kar je vplivalo na to, da je bilo leto 2022 eno izmed najslabših v zgodovini obvezniškega naložbenega razreda.

Restriktivne napovedi s strani evropske centralne banke so povzročile, da je trg popravil svoja pričakovanja glede ključnih obrestnih mer navzgor, kar se je odrazilo v krepitvi evra. Dolar je glede na evro, decembra oslabil za več kot 3 %, a se je gledano v celotnem letu 2022 kljub temu okrepil na pram evru za skoraj 6 %.

Na trgu surovin je bilo tekom leta 2022 zaradi geopolitičnih napetosti in naraščajočih strahov pred recesijo precej volatilno. Decembrske cene nafte brent so po močnem padcu v novembru ostale stabilne. Evropska unija in države članice skupine G7 so decembra uvedle cenovno kapico na rusko nafto pri ceni 60 ameriških dolarjev na sodček, ki pa ni vodila v izrazito povišanje cene nafte.  Cena evropskega zemeljskega plina se je spustila na najnižjo raven po začetku ruske invazije na Ukrajino. K temu je dodatno pripomoglo toplo vreme v času, ko so količine v skladiščih relativno visoke.

V kratkem povedano, leto 2022  je bilo zelo zahtevno leto na finančnih trgih. Vojna v Ukrajini in boj centralnih bank proti povišani inflaciji sta bila med glavnimi razlogi za negativne donosnosti na delniških in obvezniških trgih. Vlagatelji so pričakovali postopno zategovanje denarnih politik centralnih bank, vendar pa so zaradi visoke inflacije, ki se je izkazala, da ni prehodnega značaja, centralne banke morale odločneje ukrepati in s hitrim zategovanjem poskušale inflacijo spraviti pod kontrolo. Ta je namreč dosegla najvišje vrednosti v zadnjih štiridesetih letih.  Med najbolj bolečimi dogodki v letu 2022 na finančnih trgih, so kot posledica skokovitega zvišanja obrestnih mer bili visoki padci državnih obveznic. Skupaj s padcem cen delnic, te so znane po tem, da so bolj tvegane oz. bolj nihajne, vlagatelji tako niso imeli veliko mest, kjer bi lahko ubranili svoje premoženje pred negativnimi donosnostmi.  Izjema so bili trgi surovin, ki so imeli največ koristi od vojne v Ukrajini in so leto zaključili v dvomestnih pozitivnih številkah.

 

Kaj vlagateljem prinaša 2023

Delnice so se tekom lanskega leta občutno pocenile in s tem postale ponovno bolj zanimive, enako pa to velja tudi za obvezniške naložbe, saj je porasla njihova donosnost do dospetja. Vlagatelji bodo v letu 2023 še naprej spremljali predvsem ali bo centralnim bankam uspel mehak pristanek, torej znižanje inflacije, ne da bi hkrati zašli v recesijo. Trenutna pričakovanja borznih analitikov so pozitivna, saj globalna recesija trenutno ni osrednji scenarij, za tekoče leto Svetovna banka namreč napoveduje rast globalnega BDP v višini 1,7 %.

 

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecV letu 2022 (do 31. 12. 2022)
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 )-3,38 %-10,64 %
ZDA (S&P 500)-9,25 %-12,95 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)-7,79 %12,98 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)-5,05 %-15,06 %
Slovenija (SBITOP Index)2,88 %-16,89 %
USD/EUR3,78 %-5,85 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic31. 12. 202231. 12. 2021
10 - letna slovenska državna obveznica3,78 %0,39 %
10 - letna nemška državna obveznica2,57 %-0,18 %
10 - letna ameriška državna obveznica3,87 %1,51 %




Bodite obveščeni prvi

[sibwp_form id=1]