Junijsko gibanje cen delnic je vlagatelje zelo razveselilo, saj so ključni borzni indeksi zabeležili rast. Po drugi strani je bil mesec manj donosen za lastnike obveznic, saj centralne banke vztrajajo pri visokih obrestnih merah, nekatere pa napovedujejo tudi njihove nadaljnje dvige. Svetovni razviti trgi (MSCI World) je pretekli mesec pridobil 3,33% (v EUR), k rasti so največ doprinesle ameriške delnice (indeks S&P 500; +3,87% v EUR). Nekoliko manj so porasle cene evropskih delnic (Stoxx Europe 600; +2,41%), medtem ko so trgi v razvoju (indeks MSCI EM) v juniju zabeležili nekoliko bolj skromno, +1,13% rast v evrih.
Vlagatelji onkraj Atlantika so pozorno spremljali objavo PCE indeksa, zadnji podatek o inflaciji na letni ravni se je znižal na 3,8 %, na mesečni ravni pa je ameriška rast cen znašala le 0,1 %. Inflacija je sicer še vedno skoraj dvakrat višja od ciljne, spodbudno pri tem pa je trend njenega upadanja. Guverner Feda, Jerome Powell, sicer opozarja, da boj z inflacijo še ni končan in napoveduje še dva dodatna dviga obrestne mere v tekočem letu. Posledično je zahtevana stopnja donosnosti za dvoletno ameriško državno obveznico ponovno porasla in se približala 5 %. Po drugi strani so k rasti tečajev delnic v ZDA dodatno prispevali podatki o ameriški dvoodstotni gospodarski rasti v prvem četrtletju, saj so presegli pričakovanja analitikov. Dodaten zagon rasti na borznem parketu dajejo visoka pričakovanja, ki jo ponuja razvoj umetne inteligence. Večina tehnoloških podjetij, ki so vodilna na tem področju prihaja iz Silicijeve doline in ravno cene teh delnic so letos največ pridobile na vrednosti.
Tudi v Evropi ostaja inflacija v središču pozornosti vlagateljev. Splošna inflacija se po zadnjih objavljenih podatkih še naprej umirja, na ravni evroobmočja se je po prvi oceni v juniju znižala na 5,5%. Kljub zniževanju inflacije pa ta ostaja še vedno na visoki ravni, zato vodilni iz Evropske centralne banke napovedujejo nadaljnje dvige obrestne mere. Takšna retorika se je odrazila na obvezniških trgih, kjer so se pocenile evrske podjetniške obveznice. Zahtevana stopnja donosnosti 2-letne nemške državne obveznice pa se je v mesecu dni zvišala za več kot 50 bazičnih točk. Ekonomisti opozarjajo predvsem na visoko jedrno inflacijo, ki se je po prvi oceni v juniju glede na predhodni mesec še nekoliko okrepila in znaša 5,4 %. Ta inflacija je veliko bolj zasidrana v gospodarstvu in jo je težje znižati na ciljno raven, v območje 2%. ECB tako pravzaprav nima druge možnosti kot da še naprej nadaljuje z dvigovanjem obrestnih mer in s tem ohlaja gospodarsko aktivnost. Inflacijo poganja tudi rekordno nizka brezposelnost in boj delodajalcev za zaposlene, kar povzroča plačno inflacijo in posledično viša povpraševanje po potrošnih dobrinah in storitvah. Robusten trg dela pa ni dovolj, da bi se evroobmočje lahko izognilo blagi tehnični recesiji. Podatek o rasti BDP v prvem četrtletju tekočega leta glede na predhodni kvartal je bil namreč revidiran navzdol, na -0,1 %, kar predstavlja drugo zaporedno negativno rast BDP-ja.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos (do 30. 6. 2023) |
---|---|---|
Evropa (STOXX Europe 600 ) | 2,41 % | 10,85 % |
ZDA (S&P 500) | 3,87 % | 14,68 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | 3,33 % | 12,91 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 1,13 % | 2,90 % |
Slovenija (SBITOP Index) | 1,19 % | 17,61 % |
USD/EUR | 2,55 % | 1,91 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 30. 6. 2023 | 31. 12. 2022 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 3,2 % | 3,78 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 2,39 % | 2,57 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 3,84 % | 3,87 % |