Kapitalski trgi julij 2024

Julija smo bili priča pestremu dogajanju na globalnih kapitalskih trgi, med katerimi so bili razviti trgi uspešnejši od trgov v razvoju. Podatki o ohlajanju ameriške inflacije in trga dela so povečali pričakovanja glede nižanja obrestnih mer tamkajšnje centralne banke Fed, kar je spodbudilo vlagatelje k rotaciji sredstev iz največjih tehnoloških podjetij v segment podjetij z majhno tržno kapitalizacijo. Globalni delniški indeks (MSCI World) je pretekli mesec porasel za 0,89% (v EUR). Ameriške delnice (S&P 500 indeks) so julija gledano v evrih pridobile 0,35%, evropske delnice (STOXX Europe 600 indeks) so julija pridobile 1,41%, medtem ko so trgi v razvoju mesec s stališča evrskega vlagatelja zaključili negativno (MSCI Emerging Markets indeks; -0,57%). Spodbujajoči podatki o inflaciji so vplivali na upad donosnosti državnih obveznic in s tem porast cen obveznic.

V začetku meseca je bila objavljena ameriška inflacija za mesec junij, ki je bila nižja od pričakovanj in je po maju, ko je ta na letni ravni znašala 3,3 %, junija znašala 3,0 %, kar je najnižja vrednost po lanskem juniju. Slednje je skupaj z umirjanjem trga dela povečalo pričakovanja glede septembrskega znižanja obrestnih mer ameriške centralne banke Fed, kar je namignil tudi njen predsednik Jerome Powel, po tem ko je Fed konec meseca obrestno mero na julijskem zasedanju ohranil nespremenjeno pri 5,25 % – 5,50 %. Tržni udeleženci ocenjujejo, da naj bi v ZDA do konca letošnjega leta prišlo do treh znižanj obrestnih mer. Omenjena povečana pričakovanja glede zniževanja obrestnih mer so spodbudila vlagatelje k preusmerjanju sredstev iz delnic podjetij z visoko tržno kapitalizacijo, v delnice podjetij z majhno tržno kapitalizacijo (ang. »small-cap stocks«), ki so bolj občutljiva na znižanja obrestnih mer. Vrednost indeksa Russell 2000, ki vključuje podjetja z majhno tržno kapitalizacijo je julija v EUR porasla za 9,21 %. V preteklem mesecu so podjetja onkraj Atlantika začela objavljati tudi svoje poslovne rezultate prejšnjega četrtletja. Več kot dve tretjini podjetij, ki so že poročala svoje rezultate, je presegla pričakovanja analitikov.

V Evropi je evrska letna stopnja inflacije julija znašala 2,6 %, kar je več kot junija, ko je ta znašala 2,5% in hkrati nekoliko nad pričakovanji. Bruto domači proizvod  evroobmočja se je v drugem četrtletju glede na prvo četrtletje letošnjega leta povečal za 0,3 %. Evropska centralna banka (ECB) je po tem, ko je junija na svojem zasedanju ključne obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk, slednje v skladu s pričakovanji julija ohranila nespremenjene, saj trenutni podatki podpirajo njihove inflacijske obete. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,25 %, obrestna mera za mejno posojila pri 4,5 %, obrestna mera mejnega depozita pa pri 3,75 %. ECB bo pri nadaljnjem določanju ustrezne ravni obrestnih mer še naprej uporabljala pristop, kjer bodo odločitve odvisne od ekonomskih in finančnih podatkov. Kljub temu so pričakovanja tržnih udeležencev, da naj bi ECB v letošnjem letu ključne obrestne mere znižala vsaj še dvakrat.

Optimizem glede nižanja obrestnih mer s strani centralnih bank ob umirjanju inflacijskih pritiskov so pripomogla, da so obvezniških trgi mesec zaključili pozitivno. Znižale so se namreč zahtevane donosnosti državnic obveznic, cene le-teh pa so porasle (donosnosti obveznic se gibljejo v obratnem sorazmerju s cenami obveznic). Donosnost 10-letne nemške državne obveznice je na konec julija znašala 2,3 % (konec junija 2,5 %), donosnost 10-letne ameriške državne obveznice pa 4,03 % (konec junija 4,40 %).

Dogajanje na japonskih borzah je bilo julija precej nestanovitno. V začetku julija so japonske delniški indeksi dosegli zgodovinske vrednosti, kateremu je v drugi polovici meseca sledil upad tečajev tamkajšnjih delnic. Indeks Nikkei je tako julija gledano v lokalni valuti izgubil 1,21 %. Zadnji dan julija je udeležence na finančnih trgih s svojo odločitvijo presenetila Japonska centralna banka (BOJ), ki je obrestno mero zvišala na 0,25 % s prejšnjega razpona 0,0 %-0,10 %. Na valutnem trgu smo bili priča krepitvi vrednosti jena glede na ameriški dolar, kjer so tržni udeleženci konec julija za en dolar prejeli 150 jenov (še v začetku julija pa skoraj 162 jenov).