Novice  

Je res naša edina rešitev v tem, da vse prodamo?



kako bodavčna reforma vplivala na varčevanje

Vlada je konec februarja napovedala davčno reformo z razbremenitvijo plač zaposlenih z več ukrepi. Sledilo naj bi nam zvišanje dohodninskih mej davčnih razredov, znižanje davčnih stopenj, dvig splošnih in dodatnih splošnih olajšav, oprostitev plačila dohodnine na regres in več. Seveda pa bo za naštete razbremenitve potrebno nekje poiskati kapital, ki bo to kril in ena glavnih »tarč« bodo Slovenci, ki varčujejo.

Predlagan ukrep je v zvišanju obdavčitve dohodkov iz kapitala. In kaj to po domače povedano pomeni? Preprosto – da bo oddajanje nepremičnin, izplačevanje dividend, prodaja vrednostnih papirjev in točk vzajemnih skladov obdavčeno precej više kot doslej.

Primer: Janez je leta 2008 vplačal v dobro razpršen vzajemni sklad znesek 10 tisoč evrov. Njegov cilj je bil, da bo njegov sin okoli leta 2020 imel privarčevan dovolj velik kupček denarja, da si bo z njim lahko plačal šolnino v tujini. Ker so skladi delali dobro, je v tem obdobju dosegel 85-odstotni donos, kar pomeni da bi bila vrednost premoženja ob izplačilu 18.500 evrov.

Po trenutno veljavni zakonodaji bo Janez državi za davek na kapitalski dobiček odštel 850 evrov, kar pomeni 10 odstotkov na 8.500 evrov donosa. Če bo potrjen nov predlog vlade, bo za enako zadevo odštel 15 odstotkov in plačal 1.275 evrov. Razlika se pozna, mar ne? Še hujše je dejstvo, da se pri takšnem varčevanju davku ne bo mogel izogniti. Če je sedaj veljalo, da po 20 letih naložbe v vzajemnih skladih državi ne bi več plačeval davka, bo odslej veljalo, da bo državi v vsakem primeru, ne glede na dobo varčevanja, odštel 15 odstotkov za davek od ustvarjenega donosa.

Po trenutno veljavni zakonodaji bo Janez državi za davek na kapitalski dobiček odštel 850 evrov, kar pomeni 10 odstotkov na 8.500 evrov donosa. Če bo potrjen nov predlog vlade, bo za enako zadevo odštel 15 odstotkov in plačal 1.275 evrov. Razlika se pozna, mar ne? Še hujše je dejstvo, da se pri takšnem varčevanju davku ne bo mogel izogniti. Če je sedaj veljalo, da po 20 letih naložbe v vzajemnih skladih državi ne bi več plačeval davka, bo odslej veljalo, da bo državi v vsakem primeru, ne glede na dobo varčevanja, odštel 15 odstotkov za davek od ustvarjenega donosa.

 

Konec naložbam v vrednostne papirje in vzajemne sklade?

V financah velja, da nenadne odločitve navadno niso najbolj optimalne. V tem trenutku vam zato še ne bi svetoval odprodaje vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov, saj imate za to še čas. Zakon ne bo sprejet čez noč, obenem pa navadno začne veljati šele 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če ni v zakonu navedeno drugače.

Vsekakor pa je sedaj trenutek, ko se lahko vprašamo ali je smiselno nadaljevati z novimi vplačili v omenjene finančne instrumente in ali ni morda bolje poiskati alternative za naša nova vplačila. K sreči rešitev obstaja. Od vašega cilja varčevanja pa je odvisno, katero pot boste ubrali.

 

Bančno varčevanje in depoziti

Kljub temu, da je tudi pri bančnih varčevanjih napovedan dvig iz 25 odstotne obdavčitve presežka obresti nad 1.000 evrov letno na 30 odstotkov, bo tako varčevanje ali depozit ostalo ena najprimernejših vlog za izogibanje plačevanju davka. V primeru, da je vaš varčevalni cilj krajši od 10 let, hkrati pa vaši mesečni zneski varčevanja ali depoziti niso tako visoki, da bi letno od banke prejeli več kot 1.000 evrov obresti, potem davka državi tudi po novem ne boste plačali. Edina težava, ki vam bo ostala: dolgoročno v teh vlogah praktično ne morete doseči, da bi realna vrednost vašega denarja naraščala. Letna inflacija je namreč praviloma višja kot dogovorjena obrestna mera, kar pomeni, da dolgoročna vrednost takega varčevanja ali depozita pada. Za dosego realnega donosa na vložen kupček denarja bo torej potrebno poseči po drugačnih produktih.

 

Naložbeno življenjsko zavarovanje

Nova zakonodaja na tem področju sprememb ne predvideva, zato lahko naložbeno življenjsko zavarovanje z vidika manjših davčnih obremenitev samo priporočimo.

Pri tem ni pomembno ali varčujete z rednimi mesečnimi vplačili ali enkratnim vplačilom. Pomembno je, da gre za dolgoročno varčevanje, in sicer najmanj 10 let. Po preteku 10 let od izplačanih prihrankov državi ne boste odšteli niti centa. Dodatna prednost je v tem, da z varčevanjem po 10-ih letih lahko tudi nadaljujete in vsa sredstva bodo v celoti neobdavčena.

Vseeno pa priporočamo, da se pred sklenitvijo seznanite z vsemi značilnostmi produkta, da kasneje ne bo slabe volje. Priporočamo vam izbiro tistega produkta pri katerem bo jasno razbrati:

  • kolikšen delež vašega vplačila je namenjen varčevanju in kolikšen delež plačilu zavarovalnih premij,
  • Kakšno so vsi stroški in da vas na te opozori tudi vaš svetovalec,
  • Možnost dostopa do sredstev tudi tekom dobe varčevanja, itd.

 

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Omenjeni način varčevanja je že in bo tudi s sprejetjem predlagane reforme ostal najbolj primerno varčevanje za našo bolj kakovostno prihodnost iz naslova dodatne pokojninske rente. Če v to varčevanje vplačujete sami, vam v času trajanja varčevanja na vplačane premije država letno upošteva davčno olajšavo, ki ni nižja od 16 odstotkov vplačanih premij. Če vam premije na pokojninski račun plačuje vaš delodajalec, pa od prejetega vplačila državi ne plačujete nobenih prispevkov.

Primer: Mateja vplačuje v PDPZ 50 evrov mesečno. Letno na svoj pokojninski račun vplača 600 evrov. Država vsakemu takemu varčevalcu pri odmeri dohodnine letno nameni 16 odstotkov davčne olajšave od vplačanih premij, kar v tem primeru znese 96 evrov. Torej Mateji, ki je vplačala 600 evrov na svoj varčevalni račun, zavarovalnica na ta znesek pripiše še donos, država pa jo za vsako leto varčevanja »časti« dodatnih 96 evrov. Za ta znesek bo namreč nižja njena dohodnina, ki jo mora od svojih prihodkov državi odvesti kot posameznik. Vzamete?

Ob upokojitvi boste zavarovalnici predložili odločbo o upokojitvi in se dogovorili za prejemanje ustrezne mesečne rente. Če bo renta znašala 250 evrov mesečno, boste državi odšteli 25 odstotkov za akontacijo dohodnine na polovico rente in na osebni račun prejeli rento v višini 218,75 evrov.  V primeru, da je vaš varčevalni cilj prejemanje dodatna pokojninska renta pa kljub tej akontaciji dohodnine PDPZ ostaja najprimernejši produkt za dosego cilja. Nobeno drugo varčevanje ne ponuja davčne spodbude v dobi varčevanja s strani države, kajne?

 

Razpršite varčevanje in si postavite cilje varčevanja

Na koncu pa še naše priporočilo. Če imate za varčevanje na voljo 200 evrov mesečno, varčujte na več mestih, v več produktih in z razpršenimi zneski. Ob tem vsakemu izmed sklenjenih produktov določite cilj varčevanja. Če imate v tem trenutku sklenjeno bančno varčevanje, naložbeno življenjsko zavarovanje, varčevanje v vzajemnem skladu in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, se boste predlagani davčni reformi zlahka prilagodili. V nasprotnem primeru pa vas v prihodnje čaka več načrtovanja.

 

ODGOVORNI DANES, SKRB MANJ JUTRI

Želite osebno svetovanje? Izpolnite obrazec za neobvezujoče povpraševanje in kontaktiral vas bo naš svetovalec.









Bodite obveščeni prvi

[sibwp_form id=1]
X

0808808

Pokličite nas (Od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro)

X
Pišite nam
X
Naročite termin