Vonj sveže pokošene trave, vonj jutranje skodelice kave, vonj po domačih piškotih … si predstavljate, da jih ne bi mogli več zaznati? Ko vonji, ki so nekoč prebujali spomine in čustva nenadoma izginejo, to ni le fiziološka izguba, temveč tudi čustvena.
Izguba voha lahko pomembno vpliva na kakovost posameznikovega življenja, saj so vonji tesno povezani z okusom, apetitom in celo s človekovim razpoloženjem. Poleg tega ima vonj zaščitno funkcijo, saj lahko človeka opozori na nevarnost.
Kako deluje naš čut za vonj
Da lahko človek zaznava vonjave, tudi tiste neprijetne, je pravzaprav velik blagoslov, ne samo zaradi varnosti temveč tudi zaradi same kompleksnosti procesa. Molekule vonjav morajo najprej vstopiti v nos, se tam povezati z receptorji na sluznici nosne votline, kar sproži signal, ki ga olfaktorni živec prenese v možgane, ti pa ga interpretirajo kot določen vonj. Poleg tega obstajata dve poti do receptorjev, ena torej neposredno skozi nosnice in druga skozi kanal med zadnjim delom ustne votline in nosno votlino, ko zaužijemo hrano in ta oddaja vonjave. Možgani zgradijo zaznavo vonja, ki nam pove ali nekaj diši, smrdi ali pa je nevarno za zaužitje. Ko pride na tej poti do ovire, se lahko pojavi izguba voha.
Skrb za zdravje in preventiva sta ključna za ohranjanje dobrega počutja, pri čemer je pomemben korak tudi vnaprej izbrano kakovostno zdravstveno zavarovanje. Z našim zavarovanjem PRVA Zdravje sodelujemo s 170 zasebnimi zdravstvenimi ustanovami, med katerimi je tudi NYD Klinika, ki združuje vrhunske strokovnjake iz različnih medicinskih področij, najsodobnejšo tehnologijo in celosten pristop k pacientu.
V letu 2025 skupaj Z NYD Kliniko ekskluzivno predstavljamo serijo člankov, ki bodo poudarili pomen skrbi za naše zdravje, preventivnih pregledov in pravočasnega ukrepanja.
Ko parfumi in kava izgubijo pomen
Velikokrat je izguba voha prehodna in ne predstavlja resnega stanja, na primer ko je povezana z aktivnim prehladom, alergijami in vnetjem sinusov. Poleg tega je značilno, da imajo starejši od 60. let pogosto zmanjšan občutek voha. Tudi kajenje in izpostavljenost določenim kemikalijam lahko povzročita izgubo voha. V vseh omenjenih primerih se voh običajno izboljša, ko se odpravi vzrok ali ko se človek prilagodi spremembi.
Obstajajo pa situacije, ko izguba voha ni tako nedolžna in signalizira resnejšo zdravstveno težavo. Raziskave so dokazale, da je pogosto zgodnji kazalec za bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen in Alzheimerjeva bolezen. Kaže lahko tudi na prisotnost tumorja ali travme v področju nosne votline ali glave, ki moti prenos signala voha.
Kako je izguba voha povezana z okužbo s COVID-19?
O pogostejši izgubi voha smo zagotovo največ slišali med pandemijo Covid-19. Raziskave kažejo, da je bila izguba voha pri okuženih z virusom SARS-CoV-2 več kot desetkrat pogostejša kot pri drugih virusih dihal. V večini primerov se voh povrne v nekaj tednih, pri manjšem deležu ljudi pa ostane okrnjen več mesecev po bolezni. Takrat se priporočajo vohalni treningi za obnovo vohalnih receptorjev.
Ali se voh lahko povrne?
Pri 80% ljudi se voh sčasoma povrne, zlasti če so vzroki zlahka odpravljivi. Pomembno je zdravljenje osnovnega vzroka za nastanek izgube voha, to je antibiotično zdravljenje pri bakterijskih okužbah, odstranitev nosnih polipov, antihistaminiki pri alergiji. Prognoza izgube voha zaradi resnejših vzrokov, je odvisna od samega vzroka in morebitnih poškodb na poti od nosne votline do možganov.
Ko izgine vonj, izgine del nas
Vonj ima v našem življenju večjo vlogo kot si morda znamo predstavljati. Je eden izmed najmočnejših sprožilcev spomina, povezuje nas s preteklostjo, ljudmi in kraji, ki so nam pomembni. Ko ta čut izgine, mnogi poročajo o občutku odtujenosti in praznine, kot da bi izgubili vez do sveta okoli sebe. Raziskave so dokazale, da imajo ljudje z dolgotrajno izgubo voha večjo verjetnost za anksioznost in depresijo. Občutili naj bi tudi manj užitka pri hrani, težje izvajanje osebne higiene in zmanjšano čustveno odzivnost. Poleg tega lahko izguba voha vpliva na občutek varnosti, saj ti ljudje kar naenkrat ne zaznajo več puščanja plinov ali pokvarjene hrane. To podzavestno poglobi občutek ranljivosti. Vse to so razlogi, zakaj se mora izguba voha obravnavati celostno, ne zgolj kot izoliran medicinski simptom. Poleg zdravljenja vzroka, si bolniki zaslužijo še psihološko podporo.
Kdaj k otorinolaringologu
Zdravnika otorinolaringologa lahko obiščete kadarkoli ste zaradi izgube voha zaskrbljeni, zlasti če ni jasno zakaj je do izgube voha prišlo. Vedno pa je potrebno na pregled k specialistu, če:
- Je izguba voha nenadna;
- Izguba voha traja več kot par dni in se poslabšuje;
- Izgubo voha spremlja poškodba glave;
- Izgubo voha spremlja sprememba vida;
- Izgubo voha spremljajo motnje spomina;
- Izgubo voha spremljajo glavoboli;
- Se izguba voha pojavi skupaj s sistemskimi znaki kot so mrzlica, vročina, potenje;
- Izguba voha pomembno ogroža vašo vsakodnevno varnost, na primer ne morete vohati dima ali pokvarjene hrane.
Izkušene otorinolaringologe, ki vam bodo prijazno prisluhnili lahko najdete v Kliniki NYD v Ljubljani. Z obiskom specialista lahko pravočasno preprečite težje zaplete in izboljšate svoje možnosti za povrnitev voha.
