Mesec oktober je v zdravstvenem koledarju znan tudi kot rožnati oktober, ki je posvečen ozaveščanju boju proti raku dojk, širjenju ključnega znanja o preventivi ter podpori bolnicam in njihovim bližnjim. Prepoznavna rožnata pentlja, ki jo v tem mesecu nosimo po vsem svetu, ni zgolj simbol upanja in solidarnosti, temveč predvsem opomnik vsaki ženski, da prevzame aktivno pobudo za zdravje svojih dojk.
Rak dojk je ena najpogostejših oblik raka pri ženskah, zato sta poznavanje diagnostičnih metod in pravočasno odkrivanje sprememb ključnega pomena. Ob oktobru, mesecu ozaveščanja o raku dojk, naš partner iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje, Medicinski center CIIM PLUS Maribor, v strokovnem članku predstavlja mamografijo in ultrazvok dojk (UZ dojk), pojasnjuje, kdaj se preiskava uporablja, kako poteka in kakšno vlogo ima pri ocenjevanju sprememb v tkivu dojk.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne zveze za boj proti raku (UICC) je mogoče skoraj četrtino (23–25 %) primerov raka dojk preprečiti z zdravim življenjskim slogom. A preventiva poleg zdravih navad zajema tudi zavestno opazovanje lastnega telesa ter pravočasno odločitev za diagnostični pregled. Redno preventivno slikovno pregledovanje z mamografijo ali ultrazvokom dojk namreč omogoča zgodnje odkrivanje tkivnih sprememb, kar bistveno zmanjša tveganje za nadaljnje zaplete. Ko spremembo odkrijemo v njeni najzgodnejši fazi, ko je še mikroskopsko majhna, je zdravljenje bistveno manj invazivno, operativni posegi so manjši, verjetnost ozdravitve pa izjemno visoka.
Kljub izjemnemu pomenu preventive pa mnoge ženske slikovni diagnostični pregled pri specialistu še vedno odlagajo zaradi strahu pred občutkom bolečine med pregledom, sevanjem, ali zaradi nepoznavanja razlik med mamografijo in ultrazvokom dojk ter samega postopka posamezne preiskave.
V PRVI verjamemo, da se skrb za zdravje začne z razumljivimi in zanesljivimi informacijami. Zato smo v sodelovanju z medicinskim centrom CIIM PLUS Maribor pripravili strokovne odgovore na vaša najpogostejša vprašanja o mamografiji in ultrazvoku dojk. V nadaljevanju podrobno predstavljamo ti dve ključni slikovni preiskavi za pravočasno ugotavljanje sprememb na dojkah, da boste lažje razumeli njun diagnostični namen in izbrali tisto, ki je najbolj primerna za vas.
Mamografija ali ultrazvok dojk: kaj so ključne razlike?
Obe preiskavi, mamografija in ultrazvok, se uporabljata za odkrivanje in oceno sprememb v dojkah. Mamografija je rentgensko slikanje dojk, ki omogoča pregled strukture tkiva in odkrivanje mikroskopskih kalcinacij, medtem ko je ultrazvok dojk preiskava, ki uporablja visokofrekvenčne zvočne valove (brez sevanja) in tako natančno prikaže strukturo tkiva ter loči ciste od trdnih tvorb.
Ključno je razumevanje, da ti dve slikovni preiskavi nista konkurenčni, temveč komplementarni (dopolnjujoči se) preiskavi, ki delujeta na povsem različnih fizikalnih načelih in zato dajeta različne informacije. Izbira je odvisna od starosti, značilnosti tkiva, morebitnih težav in dejavnikov tveganja. Spodaj je podrobna primerjava ključnih vidikov obeh preiskav:
1. Vrsta tehnologije in sevanja
Mamografija in ultrazvok dojk se temeljno razlikujeta po sami tehnologiji ter vrsti valovanja, ki ga uporabljata za slikovni prikaz tkiva. Mamografija uporablja nizkodozne rentgenske žarke, kar pomeni, da je telo med preiskavo izpostavljeno nizki dozi ionizirajočega sevanja. Prejeta doza sevanja je sicer majhna, primerljiva s približno tremi meseci sevanja iz naravnega okolja, in pri ustrezno indicirani preiskavi koristi zgodnjega odkrivanja raka dojk močno pretehtajo morebitna tveganja. Kljub temu pa zahteva prisotnost jasne medicinske indikacije, zaradi česar se mamografiji med nosečnostjo praviloma izogibamo.
Ultrazvok dojk ne uporablja ionizirajočega sevanja, temveč deluje na podlagi visokofrekvenčnih zvočnih valov, ki so za človeško telo popolnoma neškodljivi. Ravno zato je ultrazvok izjemno varen in predstavlja prvo izbiro diagnostične metode za obravnavo sprememb v dojkah pri mlajših ženskah ter med nosečnostjo in dojenjem.
2. Potek pregleda in občutek bolečine
Pri mamografiji se dojka za kratek čas slikanja stisne med dve plošči. Mehanski stisk je medicinsko nujen, saj enakomerno razporedi tkivo, omogoči jasnejšo sliko in bistveno zmanjša potrebno dozo sevanja. Občutek je lahko neprijeten, pri ženskah z bolj občutljivimi dojkami pa včasih tudi boleč. Če med slikanjem občutite izrazitejšo bolečino, to takoj povejte radiološkemu inženirju, ki izvaja slikanje, da prilagodi pritisk vašim zmožnostim.
Ultrazvok dojk poteka povsem sproščeno v ležečem položaju na hrbtu ali boku. Zdravnik na kožo nanese gel in z ultrazvočno sondo natančno pregleduje tkivo dojk ter po potrebi še pazdušne bezgavke. Pri ultrazvoku dojka ni izpostavljena nikakršnemu stisku med ploščama. Pregled je v celoti neboleč, le blag pritisk sonde je lahko kratkotrajno neprijeten na trenutno bolj občutljivem ali vnetem predelu.
3. Namen preiskave
Mamografija je izjemno pomembna predvsem za prikaz in odkrivanje mikrokalcinacij, to je drobnih kalcijevih oblog v tkivu dojk. Mikrokalcinacije so sicer pogosto posledica nenevarnih (benignih) procesov, vendar lahko nekatere njihove specifične oblike, skupki in razporeditve opozarjajo na zgodnje ali pred invazivne rakave spremembe (kot je duktalni karcinom in situ oz. DCIS).
Ultrazvočni pregled dojk omogoča natančno ločevanje med s tekočino napolnjenimi cistami (ki so večinoma povsem nenevarne) in čvrstimi (solidnimi) tkivnimi tvorbami. Poleg tega ultrazvok specialistu omogoča natančno oceno oblike, robov, strukture in drugih pomembnih značilnosti opažene spremembe v realnem času. Za dokončno in zanesljivo opredelitev narave spremembe je včasih potreben odvzem vzorca tkiva za mikroskopsko patohistološko analizo. Pri tem postopku se prav tako uporablja ultrazvok, saj zdravniku omogoča, da v realnem času pod neposrednim vizualnim nadzorom natančno vodi iglo do mesta spremembe (t. i. UZ-vodena biopsija).
4. Preglednost glede na gostoto dojk in starostno omejitev
Goste dojke vsebujejo večji delež žleznega in vezivnega tkiva ter manjši delež maščobe. Gre za povsem pogost in normalen pojav, ki je značilen predvsem za mlajše ženske (do 35. oziroma 40. leta). Na rentgenski sliki (mamogramu) se maščobno tkivo prikaže kot temno, medtem ko se žlezno tkivo in večina tkivnih sprememb obarvata belo. Pri izrazito gostih dojkah lahko obsežno žlezno tkivo ustvari t. i. učinek maskiranja, kar pomeni, da prekrije drobne spremembe ali zatrdline, zaradi česar je njihovo prepoznavanje na mamografiji znatno težje in manj pregledno.
Tukaj nastopi ključna diagnostična prednost ultrazvoka dojk. Ker ultrazvok deluje na podlagi visokofrekvenčnih zvočnih valov, ti zlahka prodrejo skozi gosto žlezno tkivo brez ovir. Zaradi tega ultrazvok pri ženskah z gostimi dojkami ohranja izjemno visoko občutljivost in lahko zanesljivo prikaže spremembe, ki bi na mamogramu ostale skrite. Iz tega razloga je ultrazvok ustrezna izbira pri mlajših ženskah in odlična dopolnilna metoda k mamografiji pri gostem tkivu.
Kako do pregleda? Dostopnost preko programa DORA, napotnice in samoplačniško naročanje
V Sloveniji deluje državni presejalni program DORA, ki vsem ženskam med 50. in 69. letom starosti na vsaki dve leti omogoča brezplačno mamografijo. Mnoge ženske verjamejo, da je mamografski pregled dostopen zgolj s tem vabilom, vendar to ne drži. Mamografijo lahko opravite tudi z napotnico osebnega zdravnika ali ginekologa ter samoplačniško. Kljub temu ima mamografija zaradi uporabe rentgenskega sevanja določene medicinske indikacije in se načeloma izvaja pri ženskah po 40. ali 50. letu starosti oziroma ob klinično sumljivih spremembah.
Tudi ultrazvok dojk lahko opravite preko napotnice osebnega zdravnika ali ginekologa v okviru javne zdravstvene mreže, možno pa se je zanj naročiti samoplačniško, kar omogoča hitro dostopnost brez čakalne dobe. Ključna diagnostična prednost ultrazvoka v primerjavi z mamografijo je v njegovi neškodljivosti, saj ne uporablja ionizirajočega (rentgenskega) sevanja in je zaradi tega varen za večkratne, ponavljajoče se, preventivne preglede za ženske vseh starosti, kot tudi za nosečnice in doječe matere.
Kdaj in kako pogosto je priporočljivo opraviti preventivni pregled dojk?
Ker se tkivo dojk skozi leta spreminja, se zato s starostjo prilagajajo tudi priporočila za preventivno-diagnostične preglede. Ženskam starejšim od 30. let priporočamo redni letni preventivno-diagnostični ultrazvok dojk. To je tudi odlična letna dopolnitev k mamografiji, še posebej pri ženskah z družinskimi boleznimi ali izjemno gostim tkivom v dojkah. Mlajšim ženskam v starosti od 20 do 30 let svetujemo temeljito ter redno mesečno samo pregledovanje dojk. Pregled je najbolje opraviti v prvem delu menstrualnega cikla, med 5. in 12. dnem po začetku menstruacije, ko je tkivo dojk najbolj zmehčano in ni nabreknjeno. Glavni cilj samo pregledovanja je pravočasno prepoznavanje neobičajnih tipalnih ali vizualnih sprememb.
Če opazite spremembo na dojkah, se ne ustrašite, saj gre pogosto za povsem nenevarne ciste (s tekočino napolnjene mešičke), fibroadenome ali prehodna hormonska nihanja. Kljub temu naj bo letošnji rožnati oktober prijazen opomnik, da ravnate odgovorno ter vsako novo, neobičajno ali vztrajajočo spremembo pravočasno preverite pri zdravniku.
Zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah je pomemben korak pri skrbi za zdravje, zato ne smemo zanemarjati preventivnih pregledov. V medicinskem centru CIIM PLUS Maribor, enem izmed več kot 200 zasebnih zdravstvenih izvajalcev v mreži PRVA Zdravje, so na voljo ultrazvočni pregledi dojk in mamografija. Z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem PRVA Zdravje se lahko naročite na pregled UZ dojk ali mamografijo dojk. V CIIM PLUS Maribor vam zagotavljajo strokoven pregled in celostno obravnavo pri izkušeni specialistki radiologinji z individualnim svetovanjem, kar omogoča ustrezno nadaljnjo obravnavo glede na ugotovitve pregleda.
