Če bi žensko telo delovalo po preprostem pravilu “vsak mesec isto”, bi bil pogovor o razpoloženju precej enostavnejši. A realnost je precej bolj kompleksna in hkrati fascinantna. Na vsakodnevno doživljanje sveta, namreč ne vplivajo samo značaj in okoliščine, temveč tudi bogata hormonska mreža, ki se tekom meseca nenehno spreminja. Enkrat nas napolni z energijo in samozavestjo, drugič pa ustvari notranji nemir, ki ga je težko razložiti z logiko.
Prav zato razumevanje hormonskih sprememb ni zgolj medicinska tema, temveč tudi ključ do bolj sočutnega pogleda na ženo, sestro, mamo, prijateljico in sodelavko.
Hormoni niso izgovor, ampak človeška biologija
»Spet je tečna,« pogosto slišimo iz moških ust, čeprav se v ozadju ženskega telesa dogajajo intenzivne hormonske spremembe. Znanost je dokazala, da ne gre le za izgovor, temveč za močan vpliv hormonov na možgane.
Zdravje po 40. letu v sodelovanju s kliniko NYD
Po 40. letu se pri mnogih ženskah začnejo pojavljati spremembe, ki jih prej nismo opazile ali pa smo jih pripisovale utrujenosti, stresu ali hitremu tempu življenja. Pogosto sploh ne vemo, kaj je njihov vzrok – še manj pa, na koga se obrniti po pomoč. Zato smo skupaj s partnerjem iz zdravstvene mreže PRVA Zdravje, kliniko NYD, pripravili serijo člankov o spremembah v tem obdobju.
Hormoni so kemični prenašalci sporočil v telesu, ki na eni strani uravnavajo popolnoma telesne funkcije, torej kdaj naj telo spi, kdaj je čas za ovulacijo, koliko maščobe naj shrani, na drugi strani pa vplivajo tudi na centre v možganih, ki uravnavajo stres in čustvene odzive.
Estrogen na primer pomembno vpliva na serotonin, ki ga pogosto imenujemo hormon sreče, saj pomaga uravnavati razpoloženje in občutek zadovoljstva. Estrogen lahko poveča nastajanje serotonina in upočasni njegovo razgradnjo v možganih. Ko torej pred menstruacijo ali v menopavzi nivo estrogena pade, nastanejo občutki tesnobe in večje občutljivosti.
In ne, to ni “pretiravanje”. Gre za povsem merljive biološke procese.
Vsak mesec nov krog: vpliv menstrualnega cikla na razpoloženje
Mnogi zmotno mislijo, da je menstrualni cikel samo menstruacija, vendar žensko telo cel mesec prehaja skozi različne faze, pri čemer v vsaki izmed njih prevladujejo različni hormoni z različnim vplivom na telo in počutje.
Menstruacija predstavlja začetek menstrualnega cikla. Ravni estrogena in progesterona sta najnižji, kar pomeni manjšo stimulacijo možganskih sistemov za energijo in dobro počutje. Poleg tega lahko telesni simptomi, krči in bolečine, dodatno vplivajo na počutje in povečajo občutek izčrpanosti.
Po menstruaciji nastopi folikularna faza, estrogen začne postopoma naraščati, jajčniki pripravljajo folikel na ovulacijo. Estrogen pozitivno vpliva na serotonin in dopamin, kar lahko izboljša občutek zadovoljstva, motivacije in koncentracije.
V ovulaciji estrogen doseže vrh, kar lahko še dodatno okrepi občutek samozavesti, vitalnosti in splošnega dobrega počutja.
Vendar pa se po ovulaciji začne lutealna faza, ko naraste progesteron. Ta ima na možgane bolj pomirjujoč učinek, vendar lahko pri nekaterih ženskah povzroči tudi zaspanost, večjo občutljivost in čustvena nihanja. Proti koncu lutealne faze, torej tik pred menstruacijo in ponovnim krogom, pade tudi raven progesterona in lahko se pojavijo simptomi predmenstrualnega sindroma (PMS), kot so razdražljivost, tesnoba, občutek napetosti ali povečana čustvena občutljivost. To je čas, ko so hormonska nihanja najizrazitejša in zato pogosto tudi najbolj opazna v vsakodnevnem počutju.
Zakaj je perimenopavza pogosto težja kot menopavza?
Ali ste vedeli, da se menopavza lahko začne, še preden se je zares začela? Obstaja namreč tako imenovano perimenopavzalno obdobje, v katerem se raven estrogena in progesterona ne znižujeta enakomerno. Enkrat sta višje, drugič sta nižje, to pa vpliva na nihanja v razpoloženju. Ključno ni torej samo znižanje hormonov, temveč predvsem njihova nestabilnost. Perimenopavza lahko traja vse od 2 pa do 8 let, preden nastopi menopavza.
V obdobju menopavze jajčniki dokončno zaključijo z ovulacijo, ženska nima več menstruacije. Uradno se obdobje menopavze začne, ko ženska 12 mesecev nima menstrualne krvavitve. V menopavzi estrogen in progesteron ostaneta nizka, velika mesečna hormonska nihanja se umirijo, kar naredi stanje bolj stabilno. Vseeno pa se je treba zavedati, da lahko nizka raven estrogena še vedno vpliva na razpoloženje, saj zmanjšana stimulacija serotoninskega in dopaminskega sistema lahko prispeva k občutkom otožnosti, zmanjšane motivacije ali tesnobe. Poleg tega lahko simptomi, kot so vročinski oblivi, nočno potenje in motnje spanja, dodatno obremenijo živčni sistem, kar še okrepi čustveno občutljivost. Zato spremembe razpoloženja v tem obdobju niso le psihološke, temveč rezultat kompleksnega prepletanja hormonskih in nevroloških sprememb v telesu.
Razpoloženje se običajno uravnovesi v obdobju 1 do 3 let po zadnji menstruaciji, ko se telo prilagodi na novo hormonsko stanje.
Zakaj nekatere ženske hormonske spremembe občutijo močneje?
Niti dve človeški telesi nista popolnoma enaki, niti pri enojajčnih dvojčkih. Okoljski vplivi in genetika z roko v roki vplivajo na vse vidike človekovega življenja. Dve ženski imata tako lahko podobne hormonske vrednosti, vendar se počutita popolnoma drugače.
Dejstvo pa je, da psihološka podpora partnerja lahko deluje kot pomemben “blažilec stresa”, saj občutek razumevanja in sprejetosti zmanjšuje aktivacijo stresnega hormona kortizola in s tem ublaži čustvene odzive, kot sta razdražljivost ali tesnoba.
Tudi redni ginekološki pregledi lahko prispevajo k občutku varnosti in globjemu razumevanju lastnega telesa. Zagotovilo strokovnjaka, da gre za popolnoma normalno fiziološko dogajanje, lahko močno vpliva na počutje.
Nenazadnje pa je pomembno poudariti tudi pomen sproščanja, pa naj bo to joga, tek v naravi ali meditacija. Vplivajo namreč na živčni sistem tako, da zmanjšajo stresni odziv in uravnajo delovanje možganskih centrov za čustva.
V kombinaciji ti dejavniki ne odpravijo hormonskih nihanj, lahko pa bistveno zmanjšajo njihovo intenzivnost in pomagajo, da jih ženska doživlja bolj stabilno, umirjeno in obvladljivo.
Klinika NYD je ena izmed 200+ zdravstvenih ustanov v mreži PRVA Zdravje. Več o zavarovanju PRVA Zdravje si oglejte in izberite na zdravje.prva.si.
