Kapitalski trgi v marcu 2026

Marca so bili kapitalski trgi obarvani v rdečo, saj je konflikt med Iranom in ZDA pripeljal do zaprtja Hormuške ožine, skozi katero potuje približno petina svetovne ponudbe nafte. Največje posledice so čutili trgi v razvoju, merjeni z indeksom MSCI Emerging Markets (-10,98 %), medtem ko so svetovni razviti trgi, merjeni z indeksom MSCI World (-4,13 %), utrpeli bistveno nižjo izgubo. Med razvitimi delniškimi trgi je evropski Stoxx Europe 600 (-7,66 %) zaradi večje energetske odvisnosti od uvoza utrpel bistveno globlji padec kot ameriški S&P 500 (-2,71 %). Izgubam ni ušla niti slovenska borza, kjer je indeks SBITOP (-8,28 %) prav tako zaključil mesec v rdečem. Kot varno zatočišče se v teh kriznih razmerah tokrat ni izkazalo niti zlato, katerega cena je v marcu krepko upadla (-10,03 %).

Eskalacija v Iranu je negativno vplivala na donosnost ameriškega delniškega trga. Vsi sektorji z izjemo energetskega (+ 13,04 %), so bili v marcu obarvani rdeče.  Cena nafte je v marcu beležila rekordno rast (+ 64,19 %) in konec meseca marca dosegla več kot 102 EUR na sodček na terminskem trgu. Energetska podjetja so ta skok cen izkoristila v svojo prid in s strateškim zaklepanjem visokih cen na terminskih trgih znatno izboljšala svoje obete za prihodnost. Na drugi strani je bil najbolj na udaru industrijski sektor (-6,25 %), saj so strmo naraščajoči stroški energentov močno povečali pritisk na marže podjetij in njihovo dobičkonosnost.

Evropski delniški trg je bil zaradi večje energetske odvisnosti od uvoza izpostavljen še izrazitejšemu pritisku kot ameriški. Trenutna gospodarska slika je sicer boljša od pričakovane, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) marca zrasel na 51,6, vendar je naftni šok močno načel razpoloženje vlagateljev. To dokazuje tudi kazalnik ekonomske klime, ki je zdrsnil z 98,3 na 96,6, kar potrjuje jasen razkorak med stabilno proizvodnjo in naraščajočo previdnostjo na trgu. Podobno kot na ameriškem trgu je bil tudi v Evropi najdonosnejši energetski sektor (+14,82 %), medtem ko je najnižjo donosnost beležil sektor potrošniških dobrin in storitev (-14,05 %).

Azijski delniški trgi so zaradi močne odvisnosti od nafte, ki potuje skozi Hormuško ožino, najbolj občutili posledice konflikta v Iranu. Po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije (EIA) je bilo v letu 2024 približno 84 % surove nafte in 83 % utekočinjenega zemeljskega plina iz te ožine namenjenih azijskim trgom. Največji uvozniki so Kitajska, Indija, Japonska in Južna Koreja, ki skupaj predstavljajo skoraj 70 % celotnega pretoka. Največji padec je zabeležil južnokorejski indeks KOSPI (-21,09 %), sledili pa so mu japonski NIKKEI 225 (-12,22 %), tajvanski TWSE (-10,75 %) in kitajski CSI 300 (-3,76 %). Zaradi vsesplošne negotovosti je širši delniški indeks MSCI AC Asia Pacific upadel za 10,86 %.

Marca sta donosnosti 10-letne (4,32 %) in 30-letne ameriške državne obveznice (4,91 %) močno narasli. Ameriški vojaški konflikt z Iranom je namreč korenito spremenil pričakovanja glede inflacije in monetarne politike Feda. Pričakovana letna inflacija, ki jo meri Univerza v Michiganu, je v marcu dosegla 3,8 %, kar predstavlja rast za 0,4 odstotne točke v primerjavi s prejšnjim mesecem. Višja inflacijska pričakovanja so s seboj potegnila tudi precej bolj restriktiven pogled na prihodnje odločitve Feda. Medtem ko so analitiki še ob koncu februarja računali vsaj na dva reza ključne obrestne mere v letu 2026, trgi do konca marca niso več predvidevali nobenega znižanja.

Podobna rast donosnosti je bila opazna tudi pri nemških 10-letnih (3,00 %) in 30-letnih (3,46 %) obveznicah. Energetski šok je pospešil inflacijo po celotnem evrskem območju. Splošna stopnja inflacije v euro območju je marca narasla na 2,5 %, medtem ko je jedrna inflacija, ki izključuje cene energentov in hrane, padla na raven 2,3 %. Posledično so se pričakovanja glede obrestnih mer v evro območju obrnila na glavo. Trgi so opustili stavo na znižanju obrestnih mer in začeli vračunavati vsaj dve zvišanji v letu 2026.

Marca je cena zlata presenetljivo padla za 10,03 %, kar je na prvi pogled nenavadno v obdobju povišanih geopolitičnih tveganj. Analitiki kot možne razloge navajajo prodajni pritisk iz držav Bližnjega vzhoda, ki so zaradi motenj v Hormuški ožini izgubile del prihodkov od izvoza energentov in so bile prisiljene unovčiti zlate rezerve. Dodatno pa je na ceno zlata pritiskalo globalno višanje obrestnih mer in okrepljen ameriški dolar, ki običajno znižuje privlačnost zlata kot naložbe.