Komentar dogajanja na finančnih trgih september 2023

Vrednost globalnega delniškega indeksa MSCI ACWI se je septembra v evrih znižala za 1,91 %, največ pa so na vrednosti izgubile ameriške delnice, saj je vrednost osrednjega borznega indeksa S&P500 v evrih upadla za 2,42 %. Nekoliko manj so se pocenile evropske delnice, osrednji borzni indeks STOXX Europe 600, je v septembru upadel  za 1,66 %. Rahlo v rdečem območju so mesec zaključili tudi trgi v razvoju, saj je indeks MSCI EM v preteklem mesecu izgubil nekaj svoje vrednosti (-0,2 % v EUR).

Podroben regijski pregled začnemo onkraj Atlantika, kjer podatki o inflaciji v ZDA in sporočila iz ameriške centralne banke Fed ostajajo glavno vodilo dogajanja na delniških in tudi obvezniških trgih. Tamkajšnja inflacija ostaja na relativno visoki ravni, zadnji podatek kaže 3,7 % letno splošno rasti cen, brez upoštevanja  cen energije in hrane pa jedrna inflacija znaša 4,3 %, kar je nad zastavljenim ciljem, ampak najmanj v zadnjih dveh letih. Obrestna mera v ZDA je tudi po septembrskem zasedanju Fed-a ostala nespremenjena v območju med 5,25 % in 5,5 % pri čemer je bilo sporočilo članov odbora, da bo obrestna mera ostala na visokih ravneh še kar nekaj časa. Centralni bankirji so na zadnji seji predstavili novo, zvišano projekcijo obrestne mere. Tokratna napoved za konec leta 2024 kaže, da bo obrestna mera znašala 5,1 %, kar je pol odstotne točke več kot v predhodni junijski projekciji. Odziv trgov je bil pričakovan, zvišanje zahtevanih stopenj zahtevanih donosnosti za obveznice saj bodo obrestne mere ostale še naprej visoke, ter znižanje cen delnic, saj visoke obrestne mere negativno vplivajo na prihodnje dobičke družb. Zlasti opazen je bil odziv na obvezniških trgih, donosnosti do dospetja so se krepko zvišale, denimo 10- letna ameriška državna obveznica je konec septembra prinašala preko 4,5 % letno donosnost. Ameriško gospodarstvo sicer dobro kljubuje vplivu vse bolj restriktivne denarne politike. Tamkajšnji trg dela ostaja robusten, izpostavimo lahko zadnji podatek o številu novih zahtevkov za brezposelnost, ki kaže znižanje na 8-mesečni minimum, stopnja brezposelnosti pa je pri 3,8 % še vedno na zgodovinsko nizkih nivojih.

Razmere na stari celini ostajajo neugodne, izpostavimo lahko visoke nivoje inflacije ter vse višje cene nafte ter na drugi strani visoke obrestne mere in nizko gospodarsko rast. Slednja je območju z evrom v drugem četrtletju glede na prvo trimesečje znašala le 0,1 %. Inflacija se sicer znižuje, vendar je pri 4,3 % še vedno krepko previsoka, zato je ECB na septembrskem srečanju zvišala obrestno mero za 0,25 %, na 4,5 %. ECB, enako kot ostale pomembnejše centralne banke, vedno bolj jasno poudarja, da je zelo malo verjetno sproščanje denarne politike v bližnji prihodnosti in da bodo referenčne obrestne mere ostale povišane še nekaj časa. Premiki zahtevanih stopenj donosnosti državnih obveznic so bili septembra posledično izrazito visoki. Zahtevana stopnja donosnosti 10-letne nemške državne obveznice je v mesecu dni poskočila z 2,47 % na 2,83 %. Donosnosti do dospetja 30-letnih državnih obveznic so dosegle najvišje vrednosti trenutnega cikla višanja obrestnih mer. V septembru se je donosnost ameriške 30-letne državne obveznice zvišala na 4,70 %, nemške 30-letne državne obveznice pa na 3,03 %. Kreditni pribitki za podjetniške obveznice se niso bistveno spremenili in zgodovinsko gledano ostajajo precej nizki.

Precej pestro dogajanje pa smo septembra lahko spremljali na surovinskih trgih, pri čemer gibanje cene nafte vzbuja skrb predvsem v državah uvoznicah. Razlog je na strani nekaterih držav izvoznic, Savdska Arabija in Rusija vztrajata pri nizki proizvodnji črnega zlata, cena za sodček nafte pa je tekom meseca poskočila za več kot 10 %. Omenimo še ceno za unčo zlata, ki je septembra opazno upadla, in sicer za približno 5%, saj napovedane visoke obrestne mere zmanjšujejo sijaj te žlahtne kovine v očeh vlagateljev.