Komentar dogajanja na finančnih trgih oktober 2023

Globalnih delniški trgi so oktobra nadaljevali negativen trend. Vrednost svetovnega delniškega indeksa (MSCI World) je upadla za 2,87 %. Podoben trend je bilo moč zaznati tudi pri ostalih pomembnejših svetovnih delniških indeksih, ki so oktobra zaključili nižje kot mesec poprej in tako zabeležili upad tečajev že tretji zaporedni mesec. Indeks 500 ameriški največjih podjetij (S&P 500) je gledano v očeh evrskega vlagatelja izgubil 2,07 %, še nižje so oktober sklenile evropske delnice merjene z indeksom STOXX 600 in delnice trgov v razvoju (MSCI Emerging Markets). Slednje so oktobra izgubile 3,86 %, med tem, ko evropske delnice upadle za 3,62 %. Negativno razpoloženje na trgih je povzročila povečana geopolitična zaskrbljenost, ki je posledica konflikta na Bližnjem vzhodu, med Izraelom in Hamasom, v kombinaciji z dejstvom, da bi lahko obrestne mere ostale na povišanih ravneh dlje časa.

Oktober je bil v ZDA pester z objavljenimi podatki o stanju v ameriškem gospodarstvu. Gospodarska rast je na letni ravni v tretjem četrtletju znašala 4,9 %, s čimer je ZDA zabeležila najhitrejšo rast BDP po letu 2021 in presegla napovedi analitikov, ki so napovedovali, da naj bi ta znašala 4,3 %. Rast je bila v veliki meri posledica visoke potrošnje gospodinjstev. Ameriška stopnja splošne inflacije je na letni ravni septembra s 3,7 % ostala nespremenjena glede na avgustovski podatek, a kljub temu nad pričakovanji. Poročilo Urada za statistiko dela je razkrila, da se je zaposlenost v gospodarstvu ZDA septembra povečala za 336.000 delovnih mest,  s čimer je zaposlovanje dobilo pospešek v primerjavi s preteklimi meseci, stopnja brezposelnosti pa je ostala stabilna pri 3,8 %. Objavljeni podatki nakazujejo na odpornost ameriškega gospodarstva, kar vpliva na nadaljnjo negotovost glede obrestnih mer, saj bi lahko bila centralna banka Fed primorana obdržati obrestne mere na sedanjih povišanih ravneh dlje časa.

BDP evroobmočja se je v tretjem četrtletju letošnjega leta skrčil za 0,1 %. Stopnja inflacije evroobmočja se je oktobra medletno znižala na 2,9 % in je bila precej nižje od septembrske ravni, ko je ta znašala 4,3 %. S stagnacijo rasti so skladni tudi kazalniki poslovne aktivnosti. Kompozitni indeks PMI, ki prikazuje stanje proizvodnega sektorja, je oktobra v evroobmočju (46,5 točk) upadel še globlje pod mejo 50 točk, ki nakazuje na zmanjševanje aktivnosti. Evropska centralna banka (ECB) je na svojem zasedanju po tem, ko smo bili priča 10 zaporednim dvigom ključnih obrestnih mer v tokratnem ciklu zaostrovanja denarne politike, te oktobra ohranila nespremenjene. Predsednica Christine Lagarde je ob tem pojasnila, da bodo prihodnji koraki v ciklu denarne politike odvisni od novih ekonomskih in finančnih podatkov.

Oktobra smo na obvezniških trgih bili priča porastu zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic (cena je obratno sorazmerna z zahtevano donosnostjo), tako na srednjem kot dolgem delu krivulje. Zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je bila tekom oktobra precej nestanovitna. V sredini meseca je presegla celo mejo 5 %, ki ji nismo bili priča že vse od velike globalne finančne krize, mesec pa sklenila pri 4,93 % donosnosti do dospetja. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice pa se je iz septembrskih 2,83 %, oktobra znižala na 2,81 %. Znotraj naložbenega razreda surovin je zlato bilo med tistimi, ki so oktober zaključili v zelenem območju.  Cena je porasla za več kot 7 % glede na mesec poprej. Na rast cene zlata so vplivali vlagatelji, ki so iskali varno zatočišče ob nastalem konfliktu na Bližnjem vzhodu.