Kapitalski trgi v marcu

Delniški indeksi so v marcu še naprej rasli, pri čemer so svetovne delnice zabeležile najdaljši pozitivni mesečni niz od leta 2021, s tem pa so borze tako v ZDA kot v Evropi sklenile tudi najdonosnejše prvo četrtletje od leta 2019, svetovni borzni indeks pa je marca porasel za 3,32 % v evrih. Najbolj donosna panoga je bila energetika ter materiali ob višjih cenah surovin. Nafta se je podražila za skoraj 5 % na 87 dolarjev za sod (brent). Pri obveznicah s fiksnim donosom so se donosi dolgoročnejših državnih obveznic znižali (cene so porasle). Cena zlata je v ameriških dolarjih dosegla rekordno vrednost – preseglo je prag 2.200 dolarjev za unčo, prav tako bitcoin, ki je za kratek čas presegel vrednost 70.000 dolarjev.

V ZDA sta tako maloprodaja kot industrijska proizvodnja februarja po šibkem januarju skromno okrevali, medtem ko je proizvodni PMI z vrednostjo nad 50, zabeležil rast proizvodne dejavnosti – prvič po septembru 2022. Stopnja brezposelnosti se je februarja nekoliko dvignila, čeprav je glede na zgodovinske nivoje ostala še vedno nizka. Ameriški potrošnik ostaja dobro razpoložen, pri čemer je rast osebne potrošnje predstavljala gonilo navzgor revidirane rasti ameriškega BDP za zadnje četrtletje preteklega leta, ki je tako namesto 3,2 % znašala kar 3,4 %. Objavljeni podatki o inflaciji v ZDA so bili mešani: osnovna inflacija se je dvignila na 3,2 % (na letni ravni), izključno zaradi rasti cen storitev, medtem ko sej je jedrna inflacija še naprej zniževala na 3,8 %.

V Evropi je gospodarska aktivnost ostala umirjena. PMI za proizvodnjo in storitve evroobmočja sta v marcu še poglobila razhajanje, pri čemer je bil zlasti šibek indeks proizvodne dejavnosti. Po drugi strani so bili podatki iz Združenega kraljestva bolj optimistični: BDP se je januarja skromno povečal, medtem ko je bil kompozitni PMI v celotnem prvem četrtletju v območju “širitve”. Stopnja inflacije se je v Evropi še naprej zniževala kljub razmeram na trgu dela, kjer primanjkuje delavcev.

V deželi vzhajajočega sonca, Japonski, je bila  tehnična recesija odpravljena po revidiranih podatkih BDP za zadnje četrtletje, vendar težave v gospodarstvu še naprej povzroča padajoča vrednost jena, ki se trenutno giblje na 34-letnem dnu v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Ameriška centralna banka Fed je peti zaporedni sestanek pustila razpon ciljne obrestne mere nespremenjen pri 5,25 % – 5,50 %, medtem ko so njene posodobljene projekcije gibanja obrestne mere potrdile tri znižanja v letu 2024. Na stari celini je ECB ohranila obrestno mero za depozite pri 4,00 % pri čemer pa je hkrati nakazala, da bi do znižanja obrestnih mer lahko prišlo v juniju. Podobno kot Fed in ECB je tudi angleška centralna banka ohranila obrestno mero nespremenjeno. Tamkajšnji guverner pa je sporočil, da se razmere premikajo v smeri vodenja manj restriktivne denarne politike. Švicarska nacionalna banka je bila prva od večjih centralnih bank, ki je sicer nepričakovano prejšnji mesec znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk na 1,50 %. Medtem ko se večina sveta počasi pripravlja na sproščanje denarnih spodbud pa je Japonska centralna banka prvič v 17. letih dvignila ključno obrestno mero, in sicer po osmih letih iz negativnega v pozitivni teritorij.

Na političnem parketu omenimo, da so predizbori v ZDA večinoma zaključeni, pri čemer bomo 5. novembra lahko spremljali povratni dvoboj Biden-Trump za predsednika ZDA. Biden je sicer v svojem govoru nakazal nadaljnje povišanje davka od dobička za podjetja in davek na “milijarderje”, če bo ponovno zmagal na volitvah.