Kapitalski trgi v februarju 2026

Trgi v razvoju, merjeni z indeksom MSCI Emerging Markets (+5,99 %), so v februarju še dodatno povečali razliko v donosnosti pred razvitimi trgi. Ti so merjeni z indeksom MSCI World (+1,20 %) beležili zgolj zmerno rast. Tudi evropski  delniški indeks STOXX 600 (+ 3,86 %) se je februarja še dodatno oddaljil od ameriškega S&P 500 (-0,30 %), kjer trenutno prihaja do rotacije naložb iz ameriškega delniškega trga na druge trge. Absolutni zmagovalec meseca februarja je ponovno slovenski SBITOP (+7,18 %), ki v prvih dveh mesecih leta 2026 zabeležil že skupaj 19,32-odstotno donosnost. Dobro donosnost sta beležila tudi zlato (+ 8,41 %) in srebro (+ 10,41 %), ki trenutno pridobivata na vrednosti zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti. Najnižjo donosnost je beležil Bitcoin, ki se z 21,87-odstotnim padcem ni izkazal kot alternativa zlatu.

Umetna inteligenca je bila februarja eden glavnih virov volatilnosti na ameriškem delniškem trgu. Vlagatelje vse bolj skrbi upravičenost velikih kapitalskih izdatkov v AI infrastrukturo ter vpliv umetne inteligence na poslovne modele drugih sektorjev. Po objavi poslovnih rezultatov je zato občutno padla tudi delnica Microsofta (-8,09 %), kljub preseženim pričakovanjem glede dobička. Vlagatelji so namreč postali bolj skeptični glede visokih izdatkov za podatkovne centre in močne odvisnosti podjetja od partnerstva z OpenAI.

Na drugi strani pa je bila umetna inteligenca razlog za padec sektorja programske opreme kot storitve (SaaS), saj so vlagatelji začeli dvomiti v trajno rast tradicionalnega SaaS modela ob trenutnih in pričakovanih zmožnostih umetne inteligence. AI sistemi lahko namreč že nadomestijo celotne delovne procese, ne le posamezne funkcije programske opreme, kar je posledično vodilo v padec delniškega indeksa UBXXSOFT (-9,95 %), ki meri sektor programske opreme kot storitve.

Evropski delniški trg je konec februarja beležil osmi zaporedni mesec rasti in podaljšanje serije rekordnih vrednosti. Rast evropskega delniškega trga je v februarju temeljila predvsem na podlagi rotacij investicij stran od tehnoloških delnic ZDA v tradicionalne evropske sektorje ter zaradi vzpodbudnih makroekonomskih kazalnikov v evroobmočju. Gospodarstvo evroobmočja je na podlagi proizvodnega indeksa PMI še vedno v območju rasti (50,8) hkrati pa se je letna rast obsega prodaje na drobno na letni ravni povišala iz 1,3 % na 2,0 %. Prvo mesto je z najvišjo donosnostjo zasedel telekomunikacijski sektor (+15,66 %), sledila pa sta sektor osnovnih potrošnih dobrin (+ 11,36 %) in sektor hrane, pijače in tobačnih izdelkov (+ 9,44 %).

Azijski delniški trgi so februarja ponovno dosegli zelo dobre rezultate, saj je indeks MSCI AC Asia Pacific zrasel za 7,35 %. Med posameznimi trgi je izstopal južnokorejski indeks KOSPI (+20,92 %), sledila sta tajvanski indeks TWSE (+12,17 %) in japonski indeks NIKKEI 225 (+9,79 %). Rast južnokorejskega in tajvanskega trga je temeljila predvsem na močnih rezultatih proizvajalcev polprevodnikov, medtem ko je bila rast japonskega trga podprta z dobrimi poslovnimi rezultati tehnoloških podjetij ter zmago premierke Sane Takaichi na volitvah, ki napoveduje povečanje vladnih izdatkov za polprevodnike, obrambo in umetno inteligenco.

Februarja sta donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice (3,94 %) in 30-letne obveznice (4,61 %) upadli za približno 0,3 odstotne točke. Eden od razlogov za padec zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic je ohlajanje inflacije, saj se je jedrna inflacija januarja (2,5 %) znižala za 0,1 odstotne točke. K nižjim donosnostim je prispevala tudi geopolitična napetost med ZDA in Iranom, ki je povečala povpraševanje po državnih obveznicah kot varnem zatočišču. Padec donosnosti je bil opazen tudi pri nemških 10-letnih (2,64 %) in 30-letnih (3,31 %) obveznicah, pri čemer so bili razlogi podobni kot pri ZDA: januarska jedrna inflacija se še vedno giblje okoli 2-odstotnega cilja (2,2 %), dodatno pa na povpraševanje vplivajo tudi naraščajoče geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu.