Nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino in rast inflacije so aprila negativno vplivali na razpoloženje vlagateljev. Višja inflacijska pričakovanja so povzročila padec cen dolžniških vrednostnih papirjev, denimo donosnost na 10-letno ameriško obveznico je porasla proti trem odstotkom, dodatno pa je ameriška centralna banka (Fed) s svojo retoriko stopnjevala negotovost vlagateljev. Globalni delniški indeks (MSCI ACWI) je v aprilu zabeležil padec v višini 3,67 %. Negativno donosnost so zabeležile tudi ameriške naložbe (S&P 500; -4,11 % v EUR) pri čemer je ameriški zelenec v primerjavi z evrom v aprilu močno pridobival. Nalože iz Evrope (Stoxx Europe 600; -0,72 %) so v povprečju upadle precej manj, izgubam pa se niso izognili niti trgi v razvoju, med njimi lahko izpostavimo naložbe iz Kitajske, saj so zaradi strogih Covid ukrepov ostala zaprta celotna tamkajšnja mesta.
V ZDA so vlagatelji spremljali podatke o inflaciji, obete povezane z vodenjem monetarne politike in objave četrtletnih rezultatov tamkajšnjih podjetij. Objavljen podatek o inflaciji v višini 8,5 % na letni ravni predstavlja najvišjo stopnjo rasti cen v zadnji 40-ih letih. V luči visoke inflacije je predsednik Fed-a, Jerome Powell, nakazal možnost razpravljanja o višanju obrestne mere za kar 75 bazičnih točk. Med objavami poslovnih rezultatov lahko izpostavimo družbi Apple in Tesla, ki sta vlagatelje pozitivno presenetili, vendar tudi sicer so splošno dobre objave poslovnih rezultatov podjetij ostale v senci povišanega tveganja prehitrega zategovanja denarne politike.
Aprilsko zasedanje Evropske centralne banke (ECB) ni prineslo bistvenih sprememb. Zaradi visoke inflacije je v tretjem četrtletju letošnjega leta načrtovan zaključek neto nakupov obveznic, trenutna depozitna obrestna mera pa ostaja nespremenjena pri -0,5 %. V luči splošne povečane negotovosti so rastle zahtevane donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev v Evropi. Donosnost nemške 10-letne državne obveznice se je tako približala enemu odstotku, rastli pa so tudi pribitki pri podjetniških obveznicah. Zaradi višanja inflacije bi centralne banke lahko pospešeno dvigovale referenčne obrestne mere, kar bi povzročilo rast zahtevanih donosnosti obveznic oziroma upad cen. Omenimo še, da so se cene energentov zaradi sankcij proti Rusiji zvišale tudi v aprilu. Cena za sodček nafte brent se je dvignila za 5,03 %.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Čeprav je težko trditi, da je bilo dno v tej krizi že doseženo, je v spreminjajočih se razmerah ključno ohraniti zavedanje, da če vlagamo in varčujemo na dolgi rok, čas dela za nas.
Kot že večkrat v zgodovini videno, pogosto po največjih borznih padcih pride tudi do največje rasti. Zato je tudi v zdajšnjih težjih časih bolj smotrno, da ne prekinemo varčevanja, marveč da sledimo svojim prej zastavljenim varčevalnim ciljem. Naše prihranke, kot so ti za dodatno pokojnino, namreč lahko povečujemo zgolj s periodičnim varčevanjem, to pa se na obdobje pet let in več utegne izkazati kot nadpovprečno uspešno v večini primerov.
Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | V letu 2022 (do 30. 04 2022) |
---|---|---|
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 ) | -0,72 % | -6,70 % |
ZDA (S&P 500) | -4,11 % | -6,01 % |
Svetovni razviti trgi (MSCI World) | -3,67 % | -6,13 % |
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | -0,79 % | -5,18 % |
Slovenija (SBITOP Index) | -2,82 % | -6,90 % |
USD/EUR | -4,85 % | -7,26 % |
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
Donosnost državnih obveznic | 30. 4. 2022 | 31. 12. 2021 |
---|---|---|
10 - letna slovenska državna obveznica | 1,93 % | 0,39 % |
10 - letna nemška državna obveznica | 0,94 % | -0,18 % |
10 - letna ameriška državna obveznica | 2,93 % | 1,51 % |