Kapitalski trgi v juniju 2025

Trgi v razvoju so v mesecu juniju kljub izjemni rasti delnic tehnoloških velikanov zasenčili rezultate svetovnih razvitih trgov. Evropski delniški indeks je osmoljenec preteklega meseca, vendar sama donosnost  evropskih delnic v tem letu še vedno presega donosnosti drugih razvitih delniških trgov. Pozitivne novice prihajajo tudi za evropske potrošnike, ki ob krepitvi evra uživajo v relativno cenejših uvoženih produktih ter znižanju obrestne mere na depozite s strani ECB na 2-odstotka.

Medtem ko so svetovni razviti trgi, ki jih merimo z indeksom MSCI World, narasli le za 0,65 %, so ta mesec vajeti prevzeli trgi v razvoju. Delniški indeks MSCI Emerging Markets je namreč v juniju narasel za 2,29 %. Še bolj pa so se veselili vlagatelji slovenskega delniškega indeksa SBITOP, ki je narasel za 4,98 % in tako že drugi mesec zapored ohranil stolček kot najdonosnejši indeks iz našega nabora. Tudi sosedje »na drugi strani Atlantika« so v juniju beležili rast, saj je delniški indeks S&P 500 narasel za 1,40 %. Vlagatelji v indeks Stoxx Europe 600 pa v juniju niso imeli razloga za veselje, saj je ta padel za 1,22 % in tako končal v rdečih številkah.

Ne le, da je indeks S&P 500 ta mesec ponovno beležil pozitivne rezultate, ampak junij zaključuje kot najboljše četrtletje v več kot letu dni. Med tehnološkimi velikani sta najbolj izstopala NVIDIA, ki je beležila 12,81 % rast in META, ki je beležila 9,99 % rast v juniju. Tako imenovana »AI manija« še naprej spodbuja močan investicijski zagon. V tem kontekstu še posebej izstopa družba META, ki v določenih primerih za najbolj nadarjene raziskovalce na področju umetne inteligence ponuja tudi do sto-milijonske kompenzacijske pakete. Z novo ekipo si želi postati vodilna sila na področju tako imenovane »zabavne umetne inteligence«.

Evropske delnice v zadnjem mesecu niso imele najboljših rezultatov, predvsem zaradi pomanjkanja zagotovil, da bosta Evropska unija in ZDA dosegli sporazum, ki bi preprečil uveljavitev napovedanih carin. Če dogovor ne bo sklenjen do 9. julija, bo EU prizadela 50-odstotna carina na izvoz v ZDA, kar bo resno podražilo transatlantsko trgovanje. Potrebno pa je poudariti, da kljub padcu še vedno z 8,78 % donosnostjo ostaja najbolj donosni trg med vsemi večjimi razvitimi delniškimi trgi v letošnjem letu.

Azijske trge je junija najbolj poživil eden izmed štirih t. i. azijskih tigrov – južnokorejski indeks KOSPI, ki je v tem mesecu zabeležil kar 12,20 % rast. S tem je močno prehitel večino preostalih azijskih trgov, ki letos niso dosegli primerljivih rezultatov. Od samega začetka leta je na primer indeks MSCI China pridobil »le« 4,72 % medtem ko je KOSPI vlagateljem letos prinesel kar 23,23 % donosnost.

Na obvezniških trgih je bila ena ključnih novic o znižanju obrestne mere za depozite iz 2,25 % na 2,00 %, kar predstavlja osmo znižanje v enem letu. Guvernerka Christine Lagarde je ob tem poudarila, da je ECB zdaj »v dobrem položaju«, kar so trgi razumeli kot signal za začasno ustavitev cikla sproščanja monetarne politike. Na drugi strani pa ameriški FED v juniju ni spremenil ključne obrestne mere, ki ostaja nespremenjena od decembra.  Kljub temu so predstavniki FED-a nakazali, da bi lahko v letu 2025 še vedno  videli dve znižanji, vendar želijo pred nadaljnjimi ukrepi zbrati več podatkov o vplivu carin na inflacijo. Tako smo v juniju opazili padec donosnosti 10-letne ameriške državne obveznice obrestne mere iz 4,40 % na 4,23 % ter padec 30-letne ameriške državne obrestne mere iz 4,93 % na 4,78 %.

Medtem ko šibkejši dolar povečuje konkurenčnost ameriškega izvoza, zgleda, da bomo Evropejci imeli cenejši dopust v ZDA. Ameriški dolar namreč, kljub občasnim geopolitičnim presenečenjem, ostaja v padajočem trendu. Z izbruhom konflikta med Izraelom in Iranom je sicer začasno pridobil na vrednosti, vendar je po razglasitvi prekinitve obstreljevanja s strani predsednika Donalda Trumpa  dolar znova oslabel. Posledično je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem narasla še za dodatnih 3,88 %, kar od začetka leta predstavlja 13,84 % rast.