Kapitalski trgi v oktobru 2024

V oktobru so vlagatelji budno spremljali bitko za novembrske predsedniške volitve v ZDA in nadaljevali z ugibanjem glede prihodnjih odločitev centralnih bank. Glavni delniški trgi so beležili mešane rezultate, medtem ko so obvezniški trgi beležili padce zaradi višjih donosnosti, ki so sledili manjši verjetnosti nadaljnjih znižanj obrestnih mer. Delniški Indeks razvitih trgov MSCI World je v evrih pridobil 0,6 %, predvsem zaradi 1,7 % rasti delniškega trga v ZDA (indeks S&P 500). Vlagatelji so pozdravili dobre podatke s trga dela in nadaljevanje solidne gospodarske rasti. Osmoljenec meseca so bile evropske delnice, ki so merjeno z indeksom STOXX Europe 600 izgubile kar 3,26 %. Počasno gospodarsko okrevanje, negotovost glede prihodnje gospodarske raste in morebitna uvedba carin s strani ZDA, so terjale svoj davek. Nekoliko bolje so se s padcem za 1,93 % odrezali trgi v razvoju (indeks MSCI Emerging Markets). V oktobru namreč apetiti vlagateljev glede obsega spodbud za pomoč kitajskemu gospodarstvu niso bili doseženi, dodaten izziv pa predstavlja 2,6 % krepitev ameriškega dolarja napram evru.

Ameriški trgi so oktobra merjeno v evrih nadaljevali z rastjo, pri čemer so se vlagatelji osredotočili na pozitivne gospodarske kazalnike in stabilen trg dela. Gospodarska rast v tretjem četrtletju je namreč znašala 2,8 % na letni ravni, kar kaže na vzdržnost ameriškega gospodarstva kljub nekoliko počasnejši rasti v primerjavi z drugim četrtletjem. Ameriška centralna banka (Fed) je zaradi septembrske inflacije v višini 2,4 % ohranila zmerno retoriko glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer, kar je bilo v nasprotju s pričakovanji nekaterih vlagateljev. V središču pozornosti so bile tesne ankete novembrskih predsedniških volitev v ZDA, ki bi lahko prinesle spremembe v gospodarski politiki, še posebej v zvezi z davčnimi reformami in regulacijo. Kljub povečani negotovosti je indeks S&P 500 dosegel novo rekordno vrednost in v letošnjem letu pridobil 23,22 % merjeno v evrih.

Manj prešerno vzdušje je vladalo na evropskem delniškem trgu, kjer vlagatelje skrbijo šibki gospodarski podatki in negotovost glede nadaljnjih ukrepov Evropske centralne banke. ECB je sicer ob 1,7 % septembrski inflaciji znižala depozitno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 3,25 %, da bi spodbudila gospodarsko rast v regiji. Podatki o gospodarski aktivnosti namreč še naprej kažejo na upočasnjevanje rasti, zlasti v proizvodnem sektorju, kjer še naprej spremljamo zaskrbljujoče podatke iz Nemčije. V finančnih krogih se krepijo dvomi o prihodnosti evropskega gospodarstva, dodatno pa so vlagatelji postali manj naklonjeni evropskim delnicam zaradi Trumpove napovedi o uvedbi carin s strani ZDA.

Na trgih v razvoju je po rekordnem septembru, ki ga je zaznamovala napoved kitajskih spodbud, oktobra prišlo do ohladitve ob močnem dolarju. Kitajska vlada namreč ni napovedala novih fiskalnih in monetarnih spodbud v obsegu, ki bi ob aktualni nepremičninski krizi prepričale vlagatelje. V Indiji, kjer je gospodarstvo v zadnjih letih kazalo dobre rezultate, so razočarali slabši poslovni rezultati in septembrska inflacija v višini 5,5 %. Tudi na donosnost trgov v razvoju je vplivala nevarnost dviga carin s strani ZDA, dodatno pa so vlagatelje prestrašila tudi pričakovanja o višjih obrestnih merah v ZDA.​

V oktobru smo bili priča zvišanju zahtevnih donosnosti državnih obveznic in posledično znižanju cen obveznic. Ob znižanju kreditnih pribitkov je bil upad cen manjši pri podjetniških obveznicah. Največji premik glede na september je bilo zaznati na 10-letni ameriški državni obveznici, kjer se je zahtevana donosnost povečala iz 3,78 na 4,28 %. Premik pri sorodni nemški obveznici je bil manjši, saj se je zahtevana donosnost povečala iz 2,12 na 2,39 %. Najmanjši razliki pa smo bili priča pri slovenski 10-letni državni obveznici, kjer se je donosnost povečala iz 2,91 na 3,08 %. Vlagatelji namreč v luči svežih gospodarskih podatkov in aktualnih volitev prilagajajo svoja pričakovanja glede obrestnih mer, ki bi lahko ostale na višjih ravneh dlje časa, kot je bilo sprva predvideno. Kljub pričakovanemu zniževanju obrestnih mer s strani Fed-a in ECB so nedavni podatki o inflaciji in zaposlovanju v ZDA zmanjšali verjetnost hitrega zniževanja obrestnih mer. Na trgu surovin je bil oktobra opažen zmeren premik navzgor, saj so cene energentov in plemenitih kovin zaradi geopolitičnih tveganj na Bližnjem vzhodu pridobile vrednost. Cena surove nafte WTI se je tako na ameriški borzi povečala za dober dolar na 69,26 dolarja za sodček, cena zlata pa je mesec zaključila pri ceni 2.740 dolarjev za unčo.