Mesec maj je zaznamovalo močno okrevanje na delniških trgih, pri čemer je največji zmagovalec med vsemi delniški indeksi postal slovenski trg. Med največjimi delniškimi trgi pa je izstopal ameriški indeks S&P 500, saj je večina podjetij v njem objavila boljše rezultate od pričakovanih. Dobro so se odrezale tudi evropske delnice, kjer so z rastjo nadaljevale delnice v obrambnem sektorju. Na trgu obveznic je izstopala 30-letna ameriška obveznica, ki je dosegla najvišjo donosnost po oktobru 2023. Trg surovin pa je zaznamoval vse večji razkorak med ceno zlata in nafte.
Delnice, ki jih meri svetovni indeks MSCI World, so v maju v povprečju narasle za 5,98 %, predvsem zaradi močne rasti ameriškega indeksa S&P 500, ki je v maju narasel za 6,35 %. Manjšo, a še vedno visoko rast so beležile tudi evropske delnice, saj je delniški indeks Stoxx Europe 600 narasel za 4,82 %. Absolutni zmagovalec pa so zagotovo slovenske delnice, saj je v mesecu maju delniški indeks SBITOP narasel za kar 8,14 %. Tudi trgi v razvoju so dosegli solidno rast, saj je indeks MSCI Emerging Markets v maju pridobil 4,32 % ter izravnal izgube iz aprila.
Po negativnem mesecu se je delniški indeks S&P 500 maja obarval zeleno in izbrisal izgube iz prejšnjega meseca. Eden izmed glavnih razlogov za močan skok indeksa leži v dobrih rezultatih v prvem četrtletju. Kar 97-odstotkov podjetji indeksa S&P 500 je namreč doseglo dvomestno rast dobička, kar predstavlja že drugo zaporedno četrtletje z dvomestno rastjo dobička. Zanimivo je tudi dejstvo, da je kar 77 % podjetji preseglo pričakovanja glede dobička in da je kar 63 % podjetji preseglo pričakovanja glede prihodkov. Tudi tako imenovana “Veličastna sedmerica” je imela zelo uspešen mesec: Nvidia je zrasla za 24 %, Meta za 18 %, Microsoft pa za dobrih 16 %. Osmoljenec meseca je bil Apple, ki je padel za več kot 5 %, saj ga bremeni trgovinska politika ameriškega predsednika. Ta želi, da Apple proizvodnjo iz Kitajske preseli v ZDA, sicer grozi, da bo uvožene naprave obremenil z 25-odstotnimi carinami.
Tudi evropske delnice so se maja dobro odrezale, saj se je izboljšalo razpoloženje nabavnih menedžerjev merjeno z rastjo kompozitnega indeksa PMI na 49,4, kar predstavlja 33-mesečni vrh. Kljub temu pa indeks še ni presegel meje, ki ločuje rast gospodarstva od krčenja. Med večjimi evropskimi državami je nekoliko zaostajalo Združeno kraljestvo, kjer podjetja težko prenašajo višje stroške na potrošnike zaradi vztrajne inflacije in močne konkurence. Negotovost je prizadela tudi britanska farmacevtska podjetja, saj bi lahko Trumpova reforma cen zdravil ogrozila njihove prihodke iz ZDA.
Kljub priporočilu Bank of America, ki je razglasil trge v razvoju za »naslednji bikovski trg« ta v tem mesecu ni kazal najbolj bleščečih rezultatov. Z kar 8,84 % donosnostjo je sicer postregel južno-korejski indeks Kospi. So pa Kitajske delnice (MSCI China, +2,45 %) utrpele še en udarec s strani ameriškega predsednika, ki je obtožil Kitajsko, da krši dogovor z ZDA, ker je Kitajska zadržana pri odobravanju izvoza redkih kovin v ZDA. Osmoljenec meseca pa so bile ob tenzijah med Indijo in Pakistanom delnice v Indiji (Nifty50, +0,85%).
Donosnost državnih obveznic se je v večini razvitih državah povečala. Obvezniški trgi so namreč bili ujeti med nasprotujočimi tveganji vztrajne inflacije, počasnejše gospodarske rasti in naraščajoče fiskalne negotovosti. Donosnost na 10 letni ameriški državni obveznici je v maju narasla za 0,2 % na 4,40 %. Zanimivo je bilo tudi gibanje 30-letne državne obveznice, ki je znotraj meseca z 5,1 % donosnostjo skoraj presegla najvišjo raven donosnosti v zadnjih petih letih. K rasti donosnosti je prispevalo tudi znižanje bonitetne ocene ameriškega dolga s strani bonitetne agencije Moody’s iz Aaa na Aa1. Na drugi strani pa je ekspanzivna politika ECB vodila v povečanje zahtevane donosnosti na 10 letne nemški državni obveznici na 2,50 % letno.
Vrednost zlata je pridobila 2,07 % in mesec zaključila pri 3.289 ameriških dolarjev na unčo, kar je malo pod rekordno vrednostjo iz 21.4.2025. Ob padcu cene nafte pa smo ob koncu meseca beležili enega največjih razkorakov v gibanju cen nafte in zlata v zadnjih 100 letih.
| Gibanje borznih indeksov* | sprememba / pretekli mesec | letos |
|---|---|---|
| Evropa (STOXX Europe 600 ) | 4,82 % | 10,12 % |
| ZDA (S&P 500) | 6,35 % | -7,85 % |
| Svetovni razviti trgi (MSCI World) | 5,98 % | -4,31 % |
| Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets) | 4,32 % | -0,86 % |
| Slovenija (SBITOP Index) | 8,14 % | 30,09 % |
| USD/EUR | 0,17 % | 9,59 % |
| * cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg |
||
| Donosnost državnih obveznic | 31. 05. 2025 | 31. 12. 2024 |
|---|---|---|
| 10 - letna slovenska državna obveznica | 3,03 % | 3,01 % |
| 10 - letna nemška državna obveznica | 2,50 % | 2,37 % |
| 10 - letna ameriška državna obveznica | 4,40 % | 4,57 % |
