Kapitalski trgi v januarju 2025

V januarju so vlagatelji budno spremljali inavguracijo novega predsednika ZDA skupaj z uvodnim govorom in poskušali dobiti občutek kakšno delniško leto bo leto 2025. Globalna ekonomija je v januarju nadaljevala z rastjo, ki naj bi po projekcijah letos dosegla 3,3 % realno rast. Tudi delniški trgi so po predahu v decembru nadaljevali z rastjo in globalni delniški indeks razvitih trgov MSCI World je pridobil 2,82 % in poskrbel za veselje vlagateljev. Pozitivno presenečenje meseca so bile evropske delnice, ki so merjeno z indeksom STOXX Europe 600 pridobile kar 6,35 %. Po izjemnem letu 2024 so nekoliko slabše merjeno z indeksom S&P 500 v evrih leto začele ameriške delnice (+2,08 %), hkrati pa se je nadaljevala slabša donosnost trgov v razvoju merjena z indeksom MSCI Emerging markets (+1,09 %).  

V mesecu januarju je delniške trge pretresla novica, da je na področju umetne inteligence kitajskemu podjetju DeepSeek uspel preboj z bistveno manj zmogljivimi čipi in ob bistveno nižjih stroških. Po mnenju podjetja in javnosti pa je njihov sveže izdani model primerljiv z trenutno najuspešnejšimi modeli največjih podjetij. Po objavi novice je zvezda leta 2024 – delnica Nvidie, upadla za kar 17 %, saj so se vlagatelji ustrašili, da za prihodnji razvoj ne bodo potrebni najboljši čipi s strani podjetja. To je v samo enem dnevu podjetju odneslo kar 600 milijard dolarjev in predstavljalo največji enodnevni padec tržne kapitalizacije v zgodovini ZDA. Skozi mesec se je cena Nvidie stabilizirala, se pa je nadaljeval pritisk na tehnološke delnice. Začela se je tudi sezona objav rezultatov za zadnje četrtletje lanskega leta, ki je postregla z mešanimi objavami za največja ameriška podjetja. Konec meseca je trge pretresla Trumpova napoved o uvedbi 25 % carin s strani ZDA na vse izdelke iz Kanade in Mehike, ki je bila umaknjena tik pred uvedbo. Podatki o inflaciji za ZDA so razkrili, da je decembra inflacija brez hrane in energije povečala za 3,2 % kar je bilo manj kot 3,3 % v novembru.  Ameriška centralna banka je skladno s pričakovanji na zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene.

Z zniževanji obrestnih mer pa je nadaljevala Evropska centralna banka, ki je ključno obrestno mero znižala za 0,25 odstotnih točk skladno s pričakovanji. Evro območje namreč po le 0,7 % letni rasti v zadnjem četrtletju še naprej potrebuje monetarno sproščanje. Ocenjeni PMIji za evro območje v januarju so sicer z vrednostjo 50,2 v primerjavi z vrednostjo 49,6 v decembru pokazali, da se situacija izboljšuje, saj se je krčenje v proizvodnem sektorju umirilo. K rasti evropskih delnic je prispevala rotacija iz tehnoloških delnic v ZDA, najbolje pa so se odrezale delnice iz zdravstva in financ, kjer so prednjačile predvsem banke. Rasti pa niso zamajale niti grožnje Trumpa s tarifami Evropi.

Po lanski 33 % rasti pa je leto z odlično 15,47 % rastjo začel domači borzni indeks SBI TOP. K visoki rasti je prispevala rast delnic Petrola po objavi načrta podjetja, ki razkriva rekorden dobiček za leto 2025. Z visoko rastjo pa nadaljuje tudi Luka Koper in Krka, ki je konec meseca objavila, da je izboljšala dobiček za 13 % in izboljšala napovedi. Letos pa bodo najmanj 30 milijonov namenila za gradnjo tovarne v Indiji.

Na  trgih v razvoju so po objavi novice glede DeepSeeka nekaj podpore prejele kitajske in korejske tehnološke delnice. Slabše so se odrezale Indijske delnice, kjer se nadaljujejo skrbi glede povišanih vrednotenj, objav rezultatov pod pričakovanji in ekonomske negotovosti. Zaradi skrbi glede uvedbe tarif so se v januarju podražile vse surovine, od plemenitih kovin do agroživilskih surovin. Cena surove nafte WTI se je podražila za dober odstotek na 72,53 USD za sodček. V pričakovanju večje sprejetosti kripto valut s strani nove ameriške administracije je Bitcoin mesec zaključil pri cen 105 tisoč dolarjev.

Na trgu obveznic se je zahtevana donosnost malenkost znižala za slovensko in ameriško 10 letno obveznico, medtem ko se je zahtevana donosnost povišala na nemški državni obveznici. Posledično je bila donosnost evropskih državnih obveznic merjena z indeksom IBOXX malenkost negativna (-0,21 %). Bolj pa so lahko bili zadovoljni lastniki evrskih korporativnih obveznic, saj so ob zmanjšanju kreditnih pribitkov merjeno z indeksom IBOXX pridobili 0,45 %.