Kapitalski trgi v februarju

Pomembni svetovni delniški indeksi so v drugi polovici februarja upadli, saj rast cen upada počasneje od napovedi. Med vlagatelji je prevladala bojazen, da bodo centralne banke v boju zoper inflacijo primorane obrestne držati dlje časa na višji ravni, kar je vplivalo na negativne donosnosti na finančnih trgih. Globalni delniški indeks MSCI ACWI je februarja upadel za  2,83 % v USD. Nekoliko manjši padec so zabeležile cene ameriških delnic (S&P 500; – 2,45 % v USD), medtem ko se tečaji borzni družb iz Evrope mesec zaključile v zelenem območju, osrednji evropski delniški indeks Stoxx Europe 600 je porasel za 1,89 %. V preteklem mesecu so se najslabše odrezali trgi v razvoju, predvsem na račun pocenitve kitajskih delnic (MSCI EM; -6,48 % v USD). Preračunano v domačo valuto so bile izgube za evropskega vlagatelja nižje, saj se je dolar napram evru prejšnji mesec okrepil za 2,44 %.

Pregled dogajanja na finančnih trgih začnemo na ameriškem borznem parketu. Na tem kapitalskem trgu je februar minil v znamenju povišane nihajnosti, saj objave makroekonomskih podatkov kažejo, da je trg dela razgret in inflacija ne popuščata, kar bi lahko vplivalo na  ameriško centralno banko (Fed) oz. na njeno vodenje bolj restriktivni denarne politike. Stopnja brezposelnosti je namreč upadla na 3,4 %, kar je najnižja vrednost v zadnjih petdesetih letih. Tudi podatek o številu tedenskih zahtevkov za primer brezposelnosti je bil pod pričakovanji analitikov (192.000 namesto pričakovanih 200.000) in kaže na robustnost trga dela kljub dvigom obrestnih mer. Inflacija se na letni ravni le počasi znižuje (z decembrskih 6,5 % na 6,4 % v januarju), vendar po drugi strani pričakovanja glede prihodnje inflacije naraščajo, kar kaže tudi indeks cen izdatkov za osebno potrošnjo.

Na stari celini je nadaljnje zniževanje cen energije v preteklem mesecu imelo pozitiven vpliv na razpoloženje vlagateljev. Vrnilo se je namreč  zaupanje potrošnikov, kar predstavlja manjše tveganje za pojav recesije. Posledično je bila Evropa v februarju med najbolj donosnimi delniškimi trgi. Tudi v evroobmočju se inflacija znižuje; januarja upadala na 8,5 %, vendar pa osnovna inflacija ostaja nespremenjene pri 5,2 %. Ravno v luči vztrajne osnovne inflacije je Evropska centralna banka (ECB) v začetku preteklega meseca zvišala ključno obrestno mero za 50 baznih točk na 3 %, kar je bilo sicer s strani vlagateljev tudi povsem pričakovano.

Na trgih v razvoju lahko izpostavimo zlasti  kitajskih delnice, katerih borzni tečaji so se v februarju znižali za 8,2 %. Razlog je v negotovosti vlagateljev glede okrevanja kitajskega gospodarstva in povečanih geopolitičnih napetosti z ZDA. Negativen vpliv na trge v razvoju je imelo tudi znižanje cen surovin, saj se pomemben delež nahajališč nahajajo prav v teh državah.

Pričakovanja vlagateljev, da bodo dvigi obrestnih mer hitrejši in obdobje višjih obrestnih mer dlje časa trajajoče so povzročili razprodajo obveznic. Zahtevana stopnja donosnosti dvoletne ameriške državne obveznice je tako konec februarja presegla 4,8 %, desetletna pa se je ponovno približala 4,0 %. Prav tako je prišlo do rasti zahtevane stopnje donosnosti državne desetletne nemške obveznice na 2,65 %, rasli pa so tudi kreditni pribitki na podjetniške obveznice.