V zaključku leta so decembrski donosi najbolj popestrili razpoloženje vlagateljev delniškega indeksa Stoxx Europe 600 (+2,80 %), medtem ko so vlagatelji v ameriškem indeksu S&P 500 imeli manj razloga za veselje (-1,07 %). Negativni rezultati ameriških trgov so za seboj povlekli donosnost svetovnega delniškega indeksa MSCI World (-0,33 %), trgi v razvoju pa preko indeksa MSCI Emerging Markets (+1,82 %) zaključujejo leto s pozitivno rastjo. Iz našega nabora delniških indeksov je najvišjo donosnost dosegel prav slovenski indeks SBITOP (+3,78 %), ki je v letu 2025 dosegel rekordno donosnost. Pozitivna rast je bila prisotna tudi pri plemenitih kovinah, zlasti srebru (+ 24,71 %), medtem ko je zlato (+1,57 %) beležilo bolj zmerno rast. Osmoljenec meseca je Bitcoin, ki je beležil izgubo (- 4,90 %) ter leto zaključil pri vrednosti 74.568,81 EUR.

Ameriški delniški trg se je v prazničnem mesecu ohladil, kar lahko pripišemo padcu zaupanja ameriških potrošnikov, merjenemu z indeksom US Consumer Confidence (–3,80 %) in povečani skepsi glede donosnosti naložb v umetno inteligenco. Tehnološki indeks Nasdaq je decembra beležil 1,80 % izgubo, nič bolje pa se niso odrezale delnice »veličastne sedmerice«, ki prek indeksa The UBS Magnificent 7 skupaj beležijo 0,88 % upad.

Za dodatno pestrost na ameriškem delniškem trgu je poskrbela novica o potencialnem Netflixovem prevzemu družbe Warner Bros. Discovery po ponudbeni ceni 27,75 USD na delnico. Takoj zatem je družba Paramount poskrbela za dodatno »hollywoodsko« dramo in podala nasprotno ponudbo v višini 30 USD na delnico. Čeprav prevzem še ni zaključen, so trgi že izoblikovali svoja pričakovanja glede prihodnje vrednosti vpletenih podjetij in nadgradili potencialno prevzemno tarčo in kaznovali potencialna prevzemnika. Delnica družbe Warner Bros. Discovery je decembra močno poskočila (+18,72 %), medtem ko sta delnici družb Netflix (–13,83 %) in Paramount Global (–16,99 %) močno upadli.

V decembru so se evropski delniški trgi obarvali zeleno, k čemur je prispevalo tudi stabilno gospodarsko okolje. Razpoloženje nabavnih menedžerjev je namreč ostalo razmeroma nespremenjeno, saj je indeks PMI z novembrske vrednostjo 51,9 le malenkost zdrsnil decembra na vrednost 51,5 in tako ohranil vrednost v območju gospodarske rasti. K rasti delniškega indeksa Stoxx Europe 600 je najbolj prispeval sektor  surovin (+10,31 %), sledi bančni sektor (+7,92 %) ter sektor maloprodaje (+7,5 %). Tudi na državni ravni evropske delnice niso razočarale, saj so vsi večji trgi zabeležili pozitivne donose. Najbolj je presenetil španski indeks IBEX 35 (+5,89 %), sledili pa so mu italijanski FTSE MIB (+3,67 %), britanski FTSE 100 (+2,75 %), nemški DAX (+2,74 %) in francoski CAC 40 (+0,54 %).

Azijski trgi so po novembrskem unovčevanju dobičkov december zaključili z mešanimi rezultati. Po korekciji v prejšnjem mesecu je južnokorejski indeks KOSPI v decembru okreval in mesec končal 7,92 % višje. Rast sta zabeležila tudi kitajski CSI 300 (+2,56 %) in tajvanski TWSE (+3,72 %), medtem ko sta japonski NIKKEI 225 (–1,12 %) in indijski NIFTY 50 (–2,04 %) zabeležila upad vrednosti.

Decembra je donosnost 10-letne ameriške državne obveznice narasla na 4,17 %, donosnost 30-letne obveznice pa na 4,84 %. Rast donosnosti ameriških obveznic je predvsem odražala negotovost vlagateljev glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer, saj je bil Fedov decembrski rez za 0,25 odstotne točke sprejet z več nasprotovanji kot običajno. Odbor FOMC je potezo utemeljil z oceno, da gospodarstvo potrebuje dodatno podporo na trgu dela, medtem ko je jedrna inflacija novembra znašala 2,6 %.

Na drugi strani se ECB na decembrskem zasedanju ni odločila za dodatno znižanje obrestnih mer. Inflacija se še naprej giblje okoli 2-odstotnega cilja, gospodarski kazalniki pa še vedno nakazujejo skromno rast evrskega območja. Kljub nespremenjeni denarni politiki je donosnost 10-letne nemške državne obveznice narasla na 2,86 %, donosnost 30-letne obveznice pa na približno 3,50 %.

Dogajanje na kapitalskih trgih v letu 2025

Kapitalski trgi so se v letu 2025 soočali s številnimi nasprotujočimi si vplivi. V prvi polovici leta so bili vlagatelji zaskrbljeni predvsem zaradi mednarodne trgovinske politike ZDA, saj so se carinske stopnje dvignile na ravni, ki niso bile zabeležene že vse od tridesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi dviga carin je delniški indeks S&P 500 od najvišjega vrha utrpel 23,89 % padec, vendar se je do konca leta otresel negativnih vplivov in zaključil leto s 3,95 % rastjo. Med razvitimi delniškimi trgi je v letu 2025 na vrhu končal evropski trg. Indeks Stoxx Europe 600 je beležil 19,80 % in s tem dosegel bistveno višji donos od globalnega delniškega indeksa MSCI World, ki je v letu 2025 beležil 6,78 % donos. Razvite trge so prekašali tudi trgi v razvoju, ki so prek indeksa MSCI Emerging Markets dosegli 17,78 % donosnost, še bolj pa je presenetil slovenski delniški trg, ki je vlagateljem v letu 2025 prinesel kar 57,98 % donos.

Negotove globalne razmere so vplivale na trge dolžniških instrumentov. Raven obrestnih mer se je povečala v Evropi, kjer se je zahtevana donosnost na 10-letni nemški državni obveznici povečala iz 2,37 % na 2,86 %. Umiritev inflacije v ZDA in znižanje obrestnih mer s strani FED za skupno 75 bazičnih točk v drugi polovici leta pa je vplivala na znižanje zahtevane donosnosti na 10-letni ameriški državni obveznici iz 4,57 % na 4,17 %. Trg obveznic pa je zaznamovala tudi sprememba v krivuljah donosnosti, saj so le te na vseh večjih trgih  postale strmejše – pribitek na dolgoročnih obveznicah napram kratkim se je povečal.

V okolju geopolitičnih napetosti so kot naložbeni razred najbolj izstopale plemenite kovine. Srebro je beležilo izjemno 117,99 % rast, zlato pa je pridobilo 45,22 %. Popolno nasprotje temu trendu pa je bil Bitcoin, ki je v letu 2025 razočaral vlagatelje in zabeležil 17,24 % padec vrednosti.