Kapitalski trgi v decembru 2024

Zadnji mesec leta 2024 so svetovne delnice končale v rdečem in vlagateljem prinesle nekaj grenka priokusa, po sicer odličnem letu. Napovedano počasnejše zniževanje obrestnih mer v prihodnjem letu s strani Ameriške centralne banke Fed je decembra vplivalo na razpoloženje vlagateljev. Globalni delniški indeks MSCI World je decembra tako v evrih izgubil 0,55 %, indeks S&P500 0,32 %. Cene evropskih delnic, merjene z indeksom STOXX Europe 600 so decembra upadle za 0,46 %, medtem ko so trgi v razvoju mesec zaključili pozitivno. Indeks MSCI Emerging markets je v evrih pridobil 1,98 %.

Ameriška centralna banka Fed je decembra znižala ključno dolarsko obrestno mero za 25 bazičnih točk na razpon med 4,25 % – 4,50 %, kar je bilo skladno s pričakovanji, a hkrati v svoji izjavi napovedala počasnejše zniževanje obrestnih mer v letu 2025. Nova napoved Feda predlaga samo še dve znižanji v letu 2025, kar je manj od štirih prej pričakovanih septembra. Slednje je sprožilo razprodajo na delniških trgih. Indeks 500 največjih ameriških podjetij po tržni kapitalizaciji je decembra v dolarjih upadel za 2,5 %, industrijski indeks Dow Jones se je izkazal še slabše in izgubil 5,3 %, a je ob krepitvi ameriškega dolarja, ta upad za evrskega vlagatelja bil manjši. Izjema so bile tehnološke delnice, ki so se izkazale bolje in mesec zaključile pozitivno. Tehnološki indeks Nasdaq je decembra v dolarjih pridobil 0,5 %. Razlog za napovedano počasnejše zniževanje obrestnih mer  lahko pripišemo  odpornemu ameriškemu gospodarstvu in še vedno prisotni inflaciji, ki bi jo potencialno dodatno lahko spodbudila prihajajoča administracija novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa. Ameriška splošna inflacija je pretekli mesec na letni ravni znašala 2,9 %, indeks cen življenjskih potrebščin, kot merilo inflacije, se je tako decembra dvignil še tretji mesec zapored.  Svojo odpornost pa kaže tudi ameriško gospodarstvo, ki se je v tretjem četrtletju leta 2024 na letni ravni povečalo za 3,1 %, s čimer je preseglo 3 % stopnjo rasti v drugem četrtletju.

Decembrskega znižanja obrestnih mer se je tako kot Fed, poslužila tudi Evropska centralna banka (ECB). Ta je vse tri ključne obrestne mere znižala za 25 bazičnih točk. To je bilo četrto znižanje obrestnih mer v letu 2024. Depozitna obrestna mera s katero ECB usmerja naravnanost denarne politike tako po novem znaša 3 %, obrestna mera operacij glavnega refinanciranja 3,15 %, obrestna mera mejnega posojila pa 3,4 %. Predsednica ECB Christine Lagarde je nakazala na nadaljnja nižanja v letu 2025, saj se inflacija umirja proti ciljni 2 % ravni,  evroobmočje  pa se za razliko od gospodarske rasti onkraj Atlantika, še naprej sooča s šibko gospodarsko rastjo. ECB je tako popravila svojo napoved glede rasti BDP za leto 2025 na 1,1 %, s prejšnjih 1,3 %. BDP evroobmočja je v tretjem četrtletju 2024 zrasel za 0,9 % letno, kar je sicer rahlo izboljšanje glede na 0,5-odstotno rast v predhodnem četrtletju. Podatki indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) za december so razkrili, da je zasebni sektor leto končal še vedno v krču. Poleg šibke gospodarske rasti, se evroobmočje sooča z grožnjami trgovinske vojne ZDA ter politično nestabilnostjo, predvsem v Franciji in največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji.

V Aziji smo bili v nasprotju z zahodnimi delniškimi trgi, priča pozitivnim donosom, zlasti na Japonskem in Kitajskem. Pri slednji je tamkajšnja politika za leto 2025 kot prednostno nalogo napovedala spodbujevalne ukrepe za domačo potrošnjo ter ohlapno denarno politiko, s ciljem spodbujanja gospodarske rasti. Japonska centralna banka je decembra ohranila svojo referenčno obrestno mero nespremenjeno pri 0,25 %, ter opozorila glede negotovosti v zvezi z gospodarsko dejavnostjo. Odločitev glede zadržanja obrestne mere  na obstoječi ravni je prispevala k oslabitvi jena, kar je povečalo konkurenčnost številnih velikih izvoznikov v državo. Šibak jen je skupaj s pogovori o velikih združitvah v avtomobilski industriji povzročil rast nekaterih avtomobilskih delnic.

Na obvezniških trgih so obveznice decembra ob znižanju projekcij ameriške centralne banke Fed glede nižanja obrestnih mer v letu 2025 ter morebitnih inflacijskih posledic prihodnje republikanske administracije, zabeležile zvišanje zahtevanih donosnosti in posledično utrpele padec cen, pri čemer je bil ta manjši pri podjetniških obveznicah, kot pri državnih. Donos 10-letne ameriške državne obveznice je narasel na 4,57 %, kar je najvišja raven po mesecu maju. Zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je decembra zvišala z 2,09 % v novembru na 2,37 %, medtem ko se je zahtevana donosnost slovenske državne obveznice enake ročnosti decembra ustavila pri 3,01 %. Trg surovin je decembra zabeležil pozitiven donos, na kar je v veliki meri vplivala rast cene nafte. Zaradi napovedanega manjšega nižanja obrestnih mer s strani Fed, je decembra upadla tudi cena zlata

Dogajanje na kapitalskih trgih v letu 2024

Kljub negativnemu decembru in pestremu dogajanju na kapitalskih trgih, je bilo leto 2024 še eno izjemno uspešno leto za delniški naložbeni razred. Globalni delniški indeks (MSCI World) je v preteklem letu pridobil 26,87 % (v EUR), predvsem na račun močne rasti ameriških delnic. Ameriški indeks S&P 500 je v koledarskem letu 2024 pridobil 25,02 %, ob upoštevanju visoke rasti ameriškega dolarja, pa je donosnost za evrskega vlagatelja znašala zavidljivih 33,66 %. K enemu izmed najboljših letnih rezultatov zadnjega četrt stoletja iz vidika donosnosti, so močno prispevale delnice tehnoloških velikanov, katerih poslovanje je povezano z umetno inteligenco. Gospodarska šibkost, strukturne težave, omejena izpostavljenost umetni inteligenci ter politični pretresi so vplivali na evropske delniške trge. Donosnost evropskega indeksa STOXX 600 je v lanskem letu znašala 8,79 %, s čimer je precej zaostal za donosnostjo delnic Severne Amerike. Trgi v razvoju so leto sklenili z 14,93 % donosnostjo (v EUR).

Zahtevana donosnost državnih obveznic številnih razvitih gospodarstev se je leta 2024 dejansko zvišala in kljubovala pričakovanjem. Da so zahtevane donosnosti obveznic ostale visoke, gre pripisati centralnim bankam, ki so zaradi odpornega gospodarstva in inflacije, ki je še vedno nad ciljno stopnjo  2 %, zniževale obrestne mere precej počasneje od napovedi, zlasti v ZDA. Zlato je preteklo leto sklenilo z letno donosnostjo v višini 27,2 %, kar je najboljša letna donosnost po letu 2010. Pozabiti pa ne gre tudi na kriptovaluto Bitcoin, ki je letu 2024 dosegel več kot 120 % rast, kateri je pripomogla izvolitev novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki nakazuje naklonjenost kriptovalutam.