Novice  

Hladen začetek in toplejši konec jeseni na finančnih trgih?



Septembra so vlagatelji v delnice zabeležili negativne donosnosti in s tem tudi tretje zaporedno negativno četrtletje, kar se na ameriškem borznem parketu ni zgodilo od finančne krize 2009. Na trgu je še naprej prisoten strah pred inflacijo in višjimi obrestnimi merami, ki ga podpirajo izjave predstavnikov centralnih bank. Donosnost 10 letne ameriške državne obveznice je kratkotrajno že presegla 4 %. Na vrednosti so izgubljale evropske delnice (Stoxx Europe 600) -6,47 %, merjeno z indeksom S&P 500 so 6,76 % izgubile ameriške delnice, najbolj v rdečem območju pa so mesec zaključili trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets: -9,34 %). Pri pregledu donosov v ZDA evropski vlagatelj dodatno upošteva vrednost ameriškega dolarja, ki se je septembra krepil in tako blažil padec tečajev iz perspektive evropskega vlagatelja.

Pregled dogajanja začenjamo na stari celini, kjer je Evropska centralna banka dvignila obrestne mere za 75 bazičnih točk. ECB se na ta način spopada z rekordno inflacijo, medtem ko hkrati narašča tudi verjetnost, da se bo gospodarstvo evroobmočja v bližnji prihodnosti skrčilo. Osrednja obrestna mera ECB sedaj znaša 1,25 %, kar je najvišji nivo od leta 2011. Po besedah predsednice ECB, Christine Lagarde, so gospodarski obeti šibki in v prihodnjih mesecih po vsej verjetnosti sledi močna upočasnitev poslovne aktivnosti, saj bodo visoke cene hrane in energije zavrle kupno moč. Christine Lagarde je tudi dejala, da bo rast BDP v zadnjih treh mesecih leta 2022 in v prvem četrtletju leta 2023 najverjetneje negativna. Po njenih besedah bo ECB na naslednjih nekaj srečanjih nadaljevala z zviševanjem obrestnih mer s ciljem vrnitve srednjeročne inflacije na 2 %. Inflacija v evroobmočju je sicer po prvi uradni oceni septembra poskočila na rekordnih 10,1 %.

Onkraj Atlantika se je medtem temeljni indeks cen PCE (brez hrane in energije), ki velja za osrednjo mero inflacije s strani ameriške centralne banke Fed, v drugem četrtletju zvišal za 4,7 % na letni ravni, kar je precej več od 4,4 % pričakovanj analitikov in od dolgoročnega cilja Fed v višini 2,0 % letne inflacije. Fed je tako odločen, da letos nadaljuje z dvigi obrestnih mer in z restriktivno denarno politiko za zajezitev inflacije, razmere na trgu obveznic pa so odraz teh prizadevanj. Konec meseca septembra je zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice prvič po letu 2008 dosegla 4%. Terminski trgi trenutno predvidevajo, da naj bi Fed tokratni cikel zaostrovanja monetarne politike končal julija 2023, ko bo obrestna mera Fed funds 4,5%.

Pri pregledu dogajanja preteklega meseca lahko izpostavimo tudi pretrese na finančnih trgih Združenega kraljestva, ki so povzročili globalni padec cen delnic. Zahtevane donosnosti državnih obveznic Združenega kraljestva so se močno povzpele po objavi fiskalnega načrta tamkajšnje nove vlade, ki predlaga energetske subvencije, znižanja davkov in obsežno zadolževanje. Nameravani ukrepi bi za posledico imeli resno poslabšanje javnih financ, kar je povzročilo paniko med vlagatelji in prisililo angleško centralno banko (BoE), da je z obsežnimi nakupi posredovala in umirila dogajanje na trgu obveznic.

Glede na odločenost centralnih bank o ukrepanju za zajezitev inflacije in vse slabših napovedih o gospodarski rasti lahko pričakujemo, da se bodo razmere v realnem sektorju zaostrovale, kreditni pribitki podjetniških obveznic pa bi lahko posledično še nekoliko porasli. Po drugi strani pa so se zaradi povečanega strahu pred recesijo vrednotenja izboljšala in danes vlagateljem nudijo možnost investiranja po višjih pričakovanih dolgoročnih donosnostih. Bolj plastično povedano, kreditni pribitki na evropske podjetniške obveznice z investicijsko oceno so bili vse od uvedbe evra le v treh obdobjih višji kot so danes v trenutnem okolju; to je v času propada investicijske banke Lehman Brothers, leta 2008, v času Evropske dolžniške krize 2010-2012 in v času Covid-19 v marcu 2020. Na podlagi navedenega lahko trdimo, da je veliko pesimizma, tudi glede nekaj prihodnih dvigov obrestnih mer, že upoštevanih v tečajih obveznic (in delnic). Zaključimo pozitivno, da je najhujše na obvezniških trgih morda že za nami in da za vlagatelje prihajajo spet bolj donosni časi.

 

Kaj svetujemo članom pokojninskih skladov?

Vsem našim strankam, ki so sredi varčevanja svetujemo, naj nadaljujejo z rednimi mesečnimi vplačili. Padci vrednosti premoženja zaradi recesije so pričakovani in so se dogajali tudi že v preteklosti, zato smo jih upoštevali pri svetovanju in v naših izračunih. Izkušnje kažejo, da s sledenjem svojemu cilju varčevanja z veliko verjetnostjo realiziramo lep donos k našim vplačanim sredstvom. Večjo verjetnost, da bomo na koncu razočarani imamo v primerih, ko sredi recesije odstopimo od načrta varčevanja. V primeru, da imamo prosta sredstva je smotrno, da v varčevalne načrte del njih celo vplačamo. Vrednostne papirje namreč trenutno kupimo po nižji ceni kot v obdobju rasti.

Stranke, ki so tik pred oblikovanjem rente naj si le to tudi oblikujejo. Zavedamo se, da je vrednost premoženja v zadnjega pol leta padla, a vseeno imajo stranke na vplačana sredstva pripisan zajamčen donos. Vrednost premoženja je torej v vsakem primeru višja od vsote vplačanih sredstev.

 

Podučeni vlagatelji so že prepoznali priložnost zase

Podobno recesijo, le z drugačnimi vzroki za njen nastanek, smo že preživeli leta 2008.

Vlagatelji, ki so takrat panično odkupovali svoje naložbe so realizirali visoko izgubo. Vlagatelji, ki so mirno nadaljevali z varčevanjem in vsakomesečno vplačevali dodatna sredstva pa so v naslednjih desetih letih po koncu recesije bili nagrajeni z enim od najvišjih donosov v zgodovini trgov. Vrednost delnic je v desetih letih namreč zrasla tudi preko 100 %.

Podobno gre verjetno pričakovati tudi po koncu tokratne recesije, zato se je bolje držati ene izmed misli Warren Buffeta: »Bogati vlagajo v čas, revni pa v denar.«

Gibanje borznih indeksov*sprememba / pretekli mesecV letu 2022 (do 30. 09. 2022)
Evropa (STOXX 1,5Europe 600 )-6,47 %
-18,65 %
ZDA (S&P 500)-6,76 %
-11,46 %
Svetovni razviti trgi (MSCI World)-6,85 %
-13,27 %
Trgi v razvoju (MSCI Emerging Markets)-9,34 %
-15,28 %
Slovenija (SBITOP Index)-14,86 %
-23,59 %
USD/EUR-2,50 %
-13,79 %
* cenovni indeksi v EUR, vir: Bloomberg

Donosnost državnih obveznic30. 9. 202231. 12. 2021
10 - letna slovenska državna obveznica3,27 %
0,39 %
10 - letna nemška državna obveznica2,11 %
-0,18 %
10 - letna ameriška državna obveznica3,83 %
1,51 %